Forum
Lep pozdrav! To je drugi del moje zgodbe z naslovom Duh Noči. Link prve zgodbe:

http://www.igre123.com/forum/tema/duh-noci-fantazijska-zgodbica/21356/1
(Na začetku je nekam čudno,potem pa se razvije v nekaj precej zanimivega)

No pa začnimo z nadaljevanjem zgodbe: DUH NOČI: KONEC DOBER,VSE DOBRO.

...ne vem kaj naj. Ta svetje mrtev. Uničen. Poražen. Čisti KONEC! Moram pa priznati,da je v meni še vedno nekaj upanja... ne vem. Rada bi,da bi bilo vse tako kot je bilo včasih... poležavanje z babico,ko sem bila še na onem svetu,brez sivih kril čarovnije... No ampak,moram it naprej. Morda nam še uspe.
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
čez bolečih dvajset minut
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
Profesorji so nam šolo postavili na noge in lahko smo odšli v bolniško ambulanto v vrhnjem nadstropju. Obraz sem imela pokraspan, na čelu pa dolgo rano,ki se je vlekla po levem licu. Roke sem imela ranjene in obtolčene. Kaj pa je z mojimi koleni še zdaj ne vem. Še vedno se mi tresejo kot šiba na vodi in komaj stojim. Dobro z izmučeno Khatrine stopava naproti ambulanti...

next?
07. oktober 2011
u37905
u37905
next
07. oktober 2011
u54513
u54513
next.!
07. oktober 2011
... izgleda,da ima Khatrine hujše rane kot jaz. Čeprav nima rane na čelu jo ima pod očesom. Oko ima plavo,bi lahko rekli. Naravnost grozno! Odprli sva vrata ambulante.
"Dober dan" sva zahripali s Khatrine. Medicinska sestra se nama je prijazno nasmehnila in naju povabila na stolčke. "Najprej bom pogledala tebe" in je pokazala na kHatrine, "Nato pa še ti Mia". mmm,upam da bo s Khatrine vse v redu. Z zdravnico sta stopili v drugo sobo,jaz pa sem počakala na tistem udobnem stolčku. Nad umivalnikom je stalo veliko ogledalo... zrla sem vanj in se ogledovala. Rana je bila huda... šla sem do umivalnika,odprla pipo in si sčistila posušeno strjeno,kri. "Uff" sem zavzdihnila in obrnila komolec proti ogledalu. Ker sem roko skrčila me je zabolelo,da nikakor nisem mogla utišati glasu. "Je vse v redu?" je iz sobe stopila zdravnica. Pokimala sem in se v sedla nazaj na stolček. Khatrine je kmalu stopila nazaj v sprejemniško ambulanto. Obstala sem. Glavo je imela povito,prav tako tudi roko. Na kolenu je imela obvito gazo skozi katero je gledala rdeča barva,kri. "Oh,žal mi je", sem rekla. Khatrine je pokimala in se vsedla na stol kjer sem bila prej jaz. Še kar sem stala tam. Kaj? "Pridi,kaj še čakaš?" sem zaslišala zdravničin glas. "Ou,seveda" sem zbegano odvrnila in stopila v tisto svetleče belo sobo. Najprej mi je pregledala in "prebožala" krila,na to mi je očistila čelno rano, po tem se je lotila komolcev,nog, odrgnin,ran in vratu. "Zakaj pregledujete grlo?" sem vprašala ko mi je masirala vrat. "Hripaš..." je prijazno odvrnila zdravnica in me nežno masirala. "Reči Riba,Raca,Rak" je po masaži vzkliknila zdravnica. "Riba,Raca..." o moj bog,zopet sem govorila normalno brez zastalih besed. "Super!" sem še dodala. Zdravnica se je ponosno obrnila proti gazam in oskrbela še moje dlani,ki so bile pokraspane in odrte. "Imaš precej manjših težav,ki pa jih bo potrebno dolgo zdraviti."
Je po pregledu rekla zdravnica in me pogledala,kot majhen srnjaček. "Najhujši sta tvoja rana na čelu, ter koleno. Tudi dlani so precej uboge". je še dokončala, po tem sva s KHatrine odšli nazaj v najini sobi. "Saj ti je zmasirala grlo?" sem jo vprašala pred vrati sobe. "O,ja" je odgovorila s svojim razločnim glasom. Vidno sem si oddahnila. "Kaj pa Nick?" me je potem iznenada vprašala. Saj res Nick! Čisto sem pozabila nanjga!
"Veš kaj... trenutno me ne zanima" sem rekla. Kaj res? Me ne zanima? "Uf lulat moram" sem rekla in KHatrine pospremila do postelje nato pa odletela na stranišče.
Kaj mislite,zakaj me je ponesla na Wc?
08. oktober 2011
pardon: poneslo*

next?
08. oktober 2011
u54513
u54513
next.!
08. oktober 2011
No in tako sem hitro odletela na ženski Wc. "Opala! Kakoje ta svet majhen! Te res niso mogli vzet v zakleti krog? Škoda..." sem zaslišala neko dekle. Obrnila sem se in jo spet zagledala; rdečolasko Lisio. Začuda ni bilo na njej niti praske! "Zavež!" sem jo mrko pogledala in stopila v stranišče. "Opa,ne tako hitro! Najbrž se sprašuješ,zakaj sem še vedno tako lepa,ha? Ne tako grbinasta kot ti! Poglej svoje grdo čelo! Pa noge! Saj izgledaš kot kmetica!" me je zaustavila. Zdaj mi je bilo pa dovolj! "Borili smo se za naš svet! Šola je bila podrta,hiše prav tako! Pa ja ne boš rekla,da si se lahko skrila?!" sem ji vrnila in v trenutku me je nehalo stiskati v mehurju; ni mi bilo več treba na stranišče.
"Ha! Tako nevedna si,da sploh ne veš,da obstajajo trije oz.štirje svetovi!" se je zadrla,da so se mi skoraj bobniči v ušesih razleteli. O kakšnih šterih svetovih govori?
"Morda res ne vem,vem pa da sem se borila za enega od teh štirih svetov!" ko sem to izrekla, mi je bilo dovolj zato sem raje odkorakala stran. No nisem ravno "Odkorakala" ,trudila sem se le čim odločneje stopati stran. Mislim da se nisem ravno dobro odrezala saj sem še vedno slišala njeno hihitanje odzadaj. Zavila sem za ovinkom šole in prišla na hodnik...kjer naj bi morala biti soba Smrt! Čim hitreje kar so moje noge zmogle, sem šla do vrat na koncu hodnika. Obstala sem pred vrati. Nič nisem mogla. Nisem upala. ... "tok tok", in sem potrkala. Odprl mi je ubog fant, cel obvit in v gibsu. "Želiš?" je vprašal. "Mmm, aa...ee" sem začela a nisem mogla naprej. "M?" me je z vprašajem na glavi vprašal fant. "Nicka še vedno ni?" sem izstrelila in prav bedno zavila z očmi. Ne vem zakaj... "Ti misliš na Nicka? Prosim te se zavedaš kako dolgo ga že ni? "
je odgovoril fant. Zavzdihnila sem in rana na čelu,ki se je vila vse do levega lica me je močno zapekla. "Aas" sem rekla in hotela z dlanjo prikriti rano. "Ne, ne delaj tega, da ne umaeš rane" me je za rokav ujel fant in takrat sem mislila da me bo kap. V tistem trenutku se je čez njegovo gazo,obvito čez roko, pocedila rdeča kri... brrr. "Oukej,oukej" sem pohitela in roko dala v žep. "Mimogrede,moje ime je Nicolas, stop noter, smo si glih piškote začaral." je dodal fant,pardon Nicolas in me potegnil v sobo. Notri so bili še trije fantje...noben tako čeden kot Nick. "Sedi" mi je eden izmed njih podal stol. Thanx,a n? Hahaha,kako smo se smejal... Tisti fant s kratkimi črnimi lasmi je kar naprej govoril neke stare angleške vice,Nicolas pa se je vedno bolj slinil za menoj... Po pol uri sem se spomnila na kHatrine; "Joj Khatrine me čaka! Rekla sem da grem samo na stranišče. SE vidimo!" sem rekla in odhitela moji sobi naproti. Odprla sem vrata in zagledala Khatrine kako je sladko spala. Pokrila sem jo z odejo in jo prebudila; "Dolgo te ni bilo,pa sem se ulegla..." je zaspano dejala in si komaj pomela oči.

next?
08. oktober 2011
neext!
08. oktober 2011
u37905
u37905
next!!!
08. oktober 2011
next!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
08. oktober 2011
u54513
u54513
next.!
08. oktober 2011
...in si komaj pomela oči. Mmm... začela sem se dolgočasiti. Morala sem jo vprašati! Morala sem jo!! "Khatrine, povej mi- kakšni štirje svetovi?" Khatrine se je najprej zmedla nato pa se nasmehnila. "Mm, prvi svet je tisti kjer se rodimo: Svet brez magije in čarovnij,navadni ljudje- kot je tvoja babica" je začela razlagati. "Aha.. naprej?" sem rekla.
k: torej temu svetu rečemo "Rodni Svet"
j: (pokimam)
k: Potem pa so trije različni svetovi,eden od teh je naš,ki se imenuje Zlat Svet.
j: Torej jaz in ti,sva na Zlatem svetu?
k: Jap. potem pa sta še dva svetova in sicer Pekel ter Nebesa. Vsi ljudje smo prebivalci Rodnega Sveta. Po tem ko pa na Rodnem svetu umremo,nas usoda pošlje ali v Nebesa, ali v Pekel ali pa v Zlat svet. Razumeš?
j: Uau! Cool!
h: Hahaha, ja... ampak kmalu se lahko zgodi,da bodo ostali samo še trije svetovi- našega lahko uničijo...
j: Samo nekaj, povej mi bolj natančno v Peklu ?
k: V pekel gredo po smrti, zlobni ljudje... recimo- v Zlatem svetu ljudje dobimo krila.
V Peklu pa se ljudje spremenijo v mračne Sile! Me razumeš? In te so nas tudi napadle,ker se hočejo znebiti Zlatega sveta! "Kapiiš"?
j: Oh,ja... kaj pa Nebesa?
k: Tja gredo ljudje, ki niso imeli staršev: ali so bili vzgojeni v sirotišnici,ali pa so živeli brez staršev pri kakšnem drugem sorodniku,ker sta ga starša ZAPUSTILA. Me razumeš?
Jaz in ti, ne spadava tja ker sva imeli starše,ki so naju imeli radi in naju niso Zapustili.
j: Lepo... torej so prijazen svet Nebesa, Mračne sile pa prebivajo v Peklu? Kaj pa smo po tem mi? Zakaj smo poslani na Zlat svet?
k: Ker sem spadamo! Imamo dobroto,pravičnost,ljubeče starše...in mislimo dobro!
j: Aaa... Pa še nekaj: Lahko obiščemo tudi druge svetove?
k: Misliš da bi ti recimo šla obiskat Nebesa?
j: Ja recimo.
k: Duše ne smejo v drug svet, če nimajo narejene diplome iz Sanjave Mini.
j: Sanjava Mini... to sem prvič slišala pri prihodu na ta svet!
k: Ja! No,Sanjava Mini je veliko plovilo ki potuje po nebu. V tretjem letniku moraš narediti izpit,ki te pripelje do diplome. S to diplomo lahko potuješ po Rodnem Svetu, Nebesih... v Pekel pa nihče noče.
j: Khatrine! Zakaj je tu toliko zanimiveeegaaa?????

Po tem sva se le še hihitali in se valjali po posteljah.
Next?
09. oktober 2011




nebesa.. ?





pekel...?
09. oktober 2011
u54513
u54513
next.!
09. oktober 2011
u37905
u37905
next!!!!!
09. oktober 2011
u59530
u59530
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
res dobr
09. oktober 2011
...in se valjale po posteljah. Zazvonil je zvonec in zvočnik se je vključil.
"Vsi učenci,ki ste na šoli pridite v jedilnico! Takoj!" nisem prepoznala glasu,ampak verjetno je govoril ravnatelj. "Le kaj je?" je zajamrala Khatrine in nataknila copate. Vsi učenci smo se zbrali v jedilnici. O, sploh nas ni tako malo... zagotovo nas je bilo kakšnih 70 učencev... od petstotih! Morda malce pretiravam,ampak...
"Tišina!" se je vstal ravnatelj in zavladala je smrtna tišina. Skozi vrata jedilnice je prišla kraljica Adriana. Za sabo je vlekla dolg muckast plašč in na glavi ji je kot vedno sijala majhna kronica. Bila je v, do kolen dolgih, sivih škornjih in dolgem poloverju. Bila je prekrasna. Vsedla se je k učiteljem na sredo. Možicelj je z rokami zamahnil na vzgor. Vsi učenci so vstali. Bila sem zmedena,a sem jim sledila. Nato smo se zopet vsedli Adriana je spregovorila: "Zelo mmi je žal. Zares. Doletela nas je strašna izguba učencev,prijateljev,profesorjev,znancev... Zares se opravičujem,ker nisem poskrbela za vas... morala bom povedati svoj vzrok. Ko so vam mračne sile,zadale hude in boleče udarce, sem se podala v tretji člen sveta: PEKEL. Morala sem iti,ker je bila to moja edina priložnost, saj je bil svet prazen. Lahko vam povem,kaj sem s tem dosegla in kaj sem izvedela." pomolčala je in se zagledala v strop. Vse besede sem počasi prebavljala nakar je rekla; "Izvedela sem, da si bodo 15. 20. 1570 odkrižali pravico!" v dvorani se je razleglo hrupa in besa,jaz pa nisem vedla kaj to pomeni... Bog,no! Dajte mi en slovar vsega tega! Khatrine se je obrnila k meni in rekla; "Pravica je pred tisočletji postala križana. Če v Peklu prebivalci ODKRIŽAJO pravico, pomeni da bodo vse ujetnike Zakletega kroga, začeli pobijati!" ustrašila sem se. STE NORI? STE NARAVNOST PRTEGJENI?! Nisem mogla verjeti svojim ušesom. Bog! Nedolžnim dušam,angelom in vsem splošnim ujetnikom,ki so se jim vsa ta STOLETJA nabrali v zakletem krogu bodo vzeli življenje!

Počitim se izgubljeno,
nevem zakaj je tako.
čutim le rane,
ki jih prekrivam z roko.
Živim bitjim nedolžnim,
ugasnila življenja bodo,
jaz pa ničesar ne morem,
zato še toliko bolj hudo.

Pogledala sem na profesorje. Pogledala na ostale duše. Pogledala na kraljico. Pri vseh je iz oči sijala neizmerna žalost in bes. Življenje res ni postlano z rožicami. NEVER! (nikoli)
09. oktober 2011
next?
09. oktober 2011
ja!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
ful vredu pišeš zgodbice
09. oktober 2011
next
10. oktober 2011
u54513
u54513
next.!
10. oktober 2011
Vglavnem v dvorani je vladal živ kaos! Šele glasen žvižg profesorja Olanda,jih je umiril.
"Vem,otroci,vem. Ni dobro... Ampak ne smemo s predati! Izgubljene duše moramo najti in jih osvoboditi! Sicer ne vem še kako,ampak uspelo nam bo! Prosim bodite tišji in si postrezite z večerjo." je zaključia kraljica Adriana. S Khatrine sva odšli po pladnje in si naložili hrano. Palačinke, s čokolado,medom, marelično marmelado ali z sadjem.
sonce je zašlo, in Khatrine sem rekla,da grem malo na zrak. "Naj grem s tabo?" je rekla.
"Mm, ni potrebe. Rada bi bila sama. S svojimi misli" sem odvrnila in odkorala čez vhod šole. Hodila sem po pragu in opazovala črnino... lahko bi rekla,da nisem skoraj ničesar videla, a sem videla ogromno. prah po cestah se še kar ni posedel in hiše niso stale na svojih nogah. Odpravile sem se v svetel gozd,kamor me je prvič povabil Nick.
Gozd je bil svetel kot še nikdar prej. Poiskala sem štor,kamor sva se vsedla z Duhom noči in se zleknila nanjga. Mahala sem z nogami in enkrat sem tako butnila ob štor,da se mi je obveza na nogi odlepila. Rana me je na vso moč zabolela in mislila sem,da ne bom nazaj do šole. Iz drevesa nad namo sem potrgala nekaj listja,ter tanko vejico in si prekrila rano,vejico pa zavezala okrog in okrog. Nekaj časa sem sedela tam in si gladila svoje koleno. Nato sem se ozrla nazaj na svoja sivo- se črna krila. še vedno so se mi zdela nekaj posebnega... in potem se je zgodilo! Zamajalo se je drevo, pred mano je začelo šumljati listje. Ustrašila sem, se da bi skoraj padla s štora,hotela sem se pobrati pa mi je koleno odpovedalo !!

Zagledala sem ga. Zres nisem mogla verjeti svojim očem! Zares ne! Stopal je proti meni s svojimi velikimi Bambijevimi očmi in plašen zrl vame. "Mia! Tu si!" je nato vzkliknil,jaz pa sem hotela steči nazaj v šolo. V očeh se mi je nabiral bes,ki ga ne bi znala opisat. Bil je že čisto pri meni in me z olajšanjem prijel za roko. " Mia,jaz.."
"Bodi tiho! še sanja se ti ne,kaj si naredil! Pustil si nas na cedilu in mnoge nedolžne ljudi spravil v zakleti krog! Če bi bil z nami bi jih lahko , v tlesku s prsti, premagala!
Ne zavedaš se kakšna izguba je to! Pustil si nas tu,kot kakšne psičke in nam priskrbel ogromne bolečine in udarce! Misliš,da ti bom zaupala? Sanjaj Duh Katastrofe!!"

sem ga nadrla,ker enostavno nisem do njega čutila več nobene ljubezni. Zame ni bil več Nick,kot Nick, temveč povzročitelj tretje svetovne vojne! Brez heca, popolno resno mislim. Hotela sem odteči iz gozda pa nikakor nisem mogla.Moč sem prenesla na roke in se dvignila.
"Počakaj!"
"Nočem te več videti!"
sem s šepanjem stekla do šole,in se nato zaprla v sobo. Naj bo,kar je!
10. oktober 2011
next?
10. oktober 2011
u54513
u54513
neeext
10. oktober 2011
next!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!ful dobre zgodbe pišeš
11. oktober 2011
Minevali so dnevi..

minili tedni...
_______________________________________________________________
Zbudila sem se in nato zbudila še Khatrine. Vsa vesela je skočila iz postelje nato pa obstala in nasmeh se je spremenil v O. "Danes pišemo kontrolno!!!" je nato zakričala in me dokonca prebudila. "Pppššššš...tišje!" sem rekla,se privlekla do kopalnice in se umila.
"Kaj misliš, bom dobila 100? Se zavedaš,da če dobim samo 70 že pišem nezadostno?!"
je kričala in letala po sobi iz enega konca na drugega in izkala svojo majčko.
"Boš rekla,da si se učila?" sem jo nato vprašala in se česala. "No... ne ravno. Ampak še vedno sem obdržala brezhibno pisavo! Vedno vse napišem tako čitljivo,da bi znal tudi od vzadaj naprej gladko prebrati! Resno!" mi je odgovorila in končno našla svojo majico. "Tu!" je rekla in se pognala v kopalnico. Ravno sem se skrtačila,nato pa se pogledala v ogledalo. "Kako izgledam?" sem vprašala dvomljivo. "Super!" je poskočila Khatrine in nase navlekla tisto majčko. Nato sem se zagledala v napis na njej. "To majico misliš imet?!" sem se zadrla in ji majico hotela strgati s telesa. "Hei,kaj je pa narobe?" me je nato žalostno pogledala. Zazvonilo je. "Zajtrk!"
(čez pet minut. V jedilnici za mizo).

"Kaj si si izbrala?" me je vprašala KHatrine in začela goltati svoje vaflje. Začudeno sem jo pogledala. Sploh še nisem imela pladnja pred sabo! "Khatrine se lahko umiriš? Poglej me."
nato me je pogledala in rekla "Slabo si si našenglala ustnice... še kaj?" in se je zopet vrnila k svojemu hlastanju. "Ampak Khatrine! Še ničesar nimam na pladnju!" sem odvrnila in si šla poiskat kaj za pod zob. Vzela sem si pladenj in nanj naložila krožnik z vaflji in hruško. Odpravljala sem se proti mestu,kjer sva sedeli s Khatrine, pa se je zgodilo...
BOOM!
Vame se je zaletel! Naravnost vame! Še sprašujem se,ali je to naredil nalašč!!!
In zdaj sedim tu, pri prvi uri pouka s to popacano majico z lepo balerino naslikano na njej. No,vglavnem: Stopala sem proti mizi kjer sva sedeli s KHatrine in potem se je naravnost vame zaletel... Duh NOči! Pa kaj si ti ja nor?! Grdo sem ga pogledala on pa je začel vrteti svoj jezik češ; "Oprosti oprosti,res ni...." pa sem hitro prekinila! S prstom sem mu pokrila usta in si z majice spravile ostanke njegovega nutelinega kruha.

Mimogrede; zdaj lahko z veseljem gledam Khatrinino mjico na kateri je napisano:
"Where's the boys?"

next?
12. oktober 2011
jaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

a bosta nick in mia spet skupaj???????
12. oktober 2011
u54513
u54513
neeeeext.!!!!!!
12. oktober 2011
nussu: bomo vidli...
Torej prvo uro smo imeli z go. Popisec. Živi dolgčas ti rečem! Ne morem verjeti da se lahko kdo še tako osramoti! Med uro sem premišljevala, kaj če bi začela pisati dnevnik?
pa sem si rekla: Ne! Kaj če mi ga kdo vzame in ga prebere in potem bom res izpadla kot popovna tepka!

(Konec pouka)

"Potrebna sem spanca!" sem zajamrala Khatrine ko smo šli nazaj proti sobam, konec pouka. "Mmm,enako..." je odvrnila kHatrine in zazehala. prišli sva v sobo in se vrgli an postelje. "Hei,Mia?" reče Khatrine.
j: Ja?
k: Kaj če bi se vsaj pogovorila z Nickom? Mislim... že skoraj mesec in pol ne govoriš z njim.
j: Zakaj bi?! (besno)
k: No zdelo se mi je, da bi se ti rad približal pa se ti ne more..
j: In?
k: No,morda ima kakšen razlog...
j: Razlog zakaj me še vedno boli koleno? Ne nima ga! Navaden... bedak je!
K: tega nisi mislila reči.
j: pa sem!
k: Nisi. Mia,vem da ti je še zmerom všeč. Ampak viva samo čakata da vaju kdo zbliža. ni...
j: khatrine,prosim te nehaj! Zakaj praviš,da je še vedno upanje? Ker ga ni?! Nikoli več ne bo kot je bilo,ker si tega OBA ne zasluživa!
k: Mia,počakaj kam greš?

Pobrala sem se s postelje in odprla vrata sobe. "Grem" sem rekla in šla. Enostavno šla.

( ko boste brali spodnji del, zraven predvajajte ta posnetek,bo bolj fajn)

http://www.youtube.com/watch?v=EasWdq7Njgo&feature=player_embedded

Tekla sem. Ne vem kje. Samo tekla in solze so vrele iz oči. Bila sem žalostna in potrta.
Stekla sem iz šole in poletela po tisti prašni cesti naprej. Iz oblakov se je vlilo in vsa premočena sem hodila naprej. A me mrzlota in solze niso gnale da bi šla nazaj. še vedno sem nadaljevala pot,čeprav ne kje. V glavi so mi letele misli, če me bo kdo pogrešal in če me bo Nick prišel iskat. Nato sem se obrnila naokrog in... obstala. Nisem imela pojma kje sem. Zajela me je panika,da se morda res ne bom več vrnila. A sem se takoj nasljednji trenutek spomnila: Mia,saj to si hotela! TO SI HOTELA! ni mi bilo jasno,zakaj sem šla naprej,ampak moje srce je pač tako hotelo. Groza!!
Rabim junaka! Ki me bo prišel iskat in me potolažil vsega hudega. Pa priznaM.
Ne želim,da bi bil to Nick. Zares nočem. No,morda... kaj pa vem-a ne verjamem.
Gnale in gnale so me pete,kolikor so mogle in začela sem teči koš nikoli v življenju.
Lasje so mi mokri padali okoli, prsti na nogah so začutili vodo in mraz. A sem še kar tekla naprej. Nič me ne ustavi! Zares ne! Tega nočem!

next?
14. oktober 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg