Forum
1. poglavje
"... Veliko jih pravi,da je to moderno biti. Jaz mislim, da je ˝moderno˝ priznati kaj si in kaj čutiš.
Smo res tako zaostali, da ne moremo sprejeti drugačnosti?
Stari starši pravijo, da tega prej ni bilo. Seveda je bilo le nihče si ni upal priznati kaj čuti. Veliko se jih je poročilo in imelo otroke, v sebi pa so tiščali ljubezen do enakega spola.
˝Oni˝ ko jim radi pravimo, so ljudje prav tako kot mi imajo pravico do normalnega življenja in veselega življenja.
Ljudje pravijo to ni z božje strani in da tega ne bi smelo biti.
Če tega ne bi smelo biti, sploh ne bi do tega prišlo in ne bi Bog tega dopustil.
Bog nam je pustil svobodno voljo in čustva, zato ne bi smeli očitati tuja čustva in misli.
Veliko jih misli, da se vsak gej zaljubi v vsakega mimoidočega moškega, to je velik predsodek saj se heteroseksualec ne zaljubi v vsako žensko, ki jo vidi.
Mislim, da vsem gejem delamo veliko krivico, ker na je strah drugačnosti ali je ne razumemo. Mogoče bi se morali bolj potruditi razumeti drugačnost, čeprav ni tako zelo drugačna."
Grozno me je sram, pogled upiram v liste saj čutim kri v obrazu. Nisem se hotela tako zelo izpovedati, samo na živce mi gre brezobzirnost vseh teh ljudi...
V razredu je vladala tišina.
" Lahko sedeš Tina." Hvala Bogu vsaj učitelj je še pri sebi. Počasi sem sedla in plašno pogledala izza listov.
Vsi so strmeli v mene kot, da bi bila kakšna spaka na dražbi.
S sošolci se ne razumemo najbolje, zato se redko pogovarjamo o resnejših temah, tako, da ne poznajo mojega pogleda na svet. Zaradi tega mislijo da sem čudna in domišljava.
" Tore si ti lezbijka?" To vprašanje sem pričakovala. Vsi so se zahihitali zato sem postala še bolj rdeča. ne vem zakaj se sramujem misli na to, da bi bila lezbijka. Me je mogoče strah, da bom postala lezbijka, zato ker nisem kot drugi-tako zaničljiva in nerazumna do njih?
Ne želim biti drugačna v očeh ˝normalnih˝ ljudi, čeprav sem že. Dobro se zavedam odvisnosti od takih ljudi.
"Nisem, zakaj" Odgovor mi je bil sicer znan.
"Po spisu sodeč jih razumeš ali nekako tako." Zazrla sem se v ciničen obraz bivše prijateljice Loti. Kot, da me ne pozna, če bolje pomislim me ne. V osmem razredu sem se mentalno našla, to pomeni, da sem postala upornica kmalu zatem emo. Mislim, da se je Loti prestrašila mojega direktnega mišljenja in uporništva, saj jo je bilo strah kaj bodo rekli drugi in sva se zaradi tega odtujili. Ni hotela postati izobčena, tako kot jaz.
Nisem vedela kaj reči, zajela sem sapo in se pripravila na konflikt, a me je prekinil, bolje rečeno rešil šolski zvonec, ki je naznanjal konec pouka.
Vsi so zdirjali iz učilnice. V učilnici sem ostala sama z učiteljem sociologije, oddahnila sem si.
Počasi sem pospravila liste in se odpravila proti vratom.
"Jaz te razumem, tudi jaz sem bil upornika, a vedi, da pomeni biti drugačen, biti večkrat sam in izobčen. Težko je biti sam v današnjem svetu, zato sem se jaz na podlagi tujih mišljenj in prepričanj spremenil, kar pomeni, da ljudje ne znamo misliti z svojo glavo in da klecnemo pod večino."
Pokimala sem, tudi jaz sem razmišljala, da bi se prilagodila razredu.
"Saj ni stvar v tem, da imajo vsi enako mišljenje, stvar je v tem, da ljudje ne poznajo resnice in zato širijo laži." Učitelj mi je odobravajoče pokimal: " To je posledica straha pred resnico, ki se na koncu izda veliko manj strašna ali čudna."
Zazrla sem se v njegove modre in globoke oči. James Scott. Mladi učitelj sociologije,kdo bi si mislil, da se za tem mišičastim telesom in angelskim obrazom skriva takšna pamet.
Imela sem predsodek do privlačnih tipov saj se večinoma izda, da so navadni drekači kot nekateri moji sošolci.
"Khm si v redu?" Njegove oči so me potegnile v sojo globino, saj mu nisem takoj odgovorila.
"Ja seveda." Zardela sem, odmaknila sem oči z njegovih na uro.
" Am moram iti, lep dan vam želim. Adijo." Stekla sem iz učilnice, ne da bi počakala na njegov odzdrav.
Tako zagledana sem bila, da sem pozabila vprašati kolikšno oceno za spis dobim.
Ne morem verjeti, da sem zagledana v 7 let starejšega učitelja. Predstavljam si ga kot angela, ki je padel pod človeškimi načeli.
Iz zatopljenosti me je zbudil lajež sosedovega psa. Stala sem pred domačim pragom, stresla sem z glavo, da bi se predramila in odklenila vrata.
Stekla sem v sobo in zalučala torbo v kot. Nič se mi ni dalo, zato sem se kar oblečena vrgla na posteljo in si vtaknila slušalke v ušesa. Ostra melodija metala je zbila vso turobnost iz mene in kmalu sem zaspala.
21. april 2016
Upam, da vam je začetek všeč. Vesela bom nextov in komentarjev
21. april 2016
Next - super je,.Vsaj men. Pa všeč mi je da se je nekdo spravil to pisati ker vsi pišejo nekaj o 1D pa te skupine ki so : Vampire (al neki tazga), 1D to definitivno vsak drugi piše, pa tiste popularne skupine.
No vglavnem, všeč mi je (:
22. april 2016
Next *__* *o*
22. april 2016
Tnx Next dobite najkasneje v nedeljo
22. april 2016
Next
22. april 2016
u208313
u208313
Next ful je kul, tok je dobr napisan da kdr sm jo brala sm misnla da berem knjigo is knjižnice kulllll
22. april 2016
Next ^^

Ušeč mi je :3
22. april 2016
Next+ zelo mi je všeč
22. april 2016
Hvala Trudim se
22. april 2016
kulllll lNnext
22. april 2016
Sorry Next
22. april 2016
Ni problema haha Hvala
22. april 2016
Next. Obetaven začetek za dobro zgodbico.
22. april 2016
Thx
22. april 2016
Pa kj kmal nov Next napiš ^-^
22. april 2016
ja evo že pišem pride čez pol ure
22. april 2016
2. poglavje

Zbudila sem se sredi noči, sedla sem in zaklela. Jutri pišem matematiko, namesto, da bi se učila spim in sanjam o nedostopnem tipu.
Zavzdihnila sem in mukoma vzela učbenik. Vektorji. Nimam pojma o tej snovi.
Nisem se mogla skoncentrirati saj mi je v želodcu zakrulilo, od jutra nisem nič jedla.
Odpravila sem se po nočni prigrizek, bila sem že na stopnicah, ko sem zaslišala vzdihljaje in cmokljanje. Skoraj bi padla po stopnicah, spomnila sem se, da je oče našel punco in me je prosil naj ne hodim v dnevno sobo.
Kolikor tiho sem mogla, sem šla po stopnicah nazaj v sobo in se začela smejati. Pred očmi mi je plesala slika očeta in neznane ženska kako se mečkata.
Bila sem vesela, da si je oče našel žensko, ob enem me je skrbelo, da ga ne bo prizadela. Važno je, da je srečen.
Starša ste se pred petimi leti ločila. Mama si je po dveh mesecih našla že drugega moškega in se čez pol leta drugič poročila.
Oče je bil ves ta čas sam in žaloval za mamo. Ločitev staršev me je sicer prizadela, a mame nisem nikoli marala, bila je tenkočutna in nerazumna.
Kadar sem mislila kaj resno se mi je smejala, kadar sem se hecala me je jemala resno in me zaničevala. Večkrat sem opazila, da se spogleduje z drugimi moškimi zato sem vesela, da je odšla, ni si zaslužila očeta, popolno nasprotje nje je.
Z mamo sva se enkrat sprli in sem ji zabrusila par krepkih, začela se je jokati in mi rekla, da mi ne očita saj se ljubezni ne da izsiliti.
Takrat se mi je zasmilila, a ne morem zanikati, da ni res kar je rekla.
Z očetom se nisva nikoli pogovarjala o mami, saj jo je neizmerno ljubil in je bil slep za njene napake. Nikoli mi nista pravila o tem kako sta se spoznala. Ne razumem kako sta se dva popolnoma različna človeka poročila.
Izgledali smo normalna vesela družina. Pa temu ni bilo tako, vsaj zame ne. Zdelo se mi je, da sem s starši nekako odtujena, čeprav je bil oče ves čas ljubeč.
22. april 2016
Mal krajši Next , bo drugič daljši
22. april 2016
Next - sej je ok
22. april 2016
Next
22. april 2016
Next ^-^ cist ok je
22. april 2016
Ok Dobite ga najkasneje v ponedeljek
22. april 2016
wolf13
wolf13
omg res hudo neeext
23. april 2016
u199826
u199826
Res hvala ker si mi poslala link ker je tole fenomenalno. Res podpiram homoseksualce in ne razumem zakaj se jih ljudje tako ''ogibvajo'' in se jih ''bojijo''. Imela sem podobno izkušnjo kot punca v zgodbi. V šoli smo se igrali igro (pri razredni uri) pri kateri smo se morali vživeti v osebo, ki ima določene probleme. Dobila sem ''deklico, ki so ji všeč druge deklice.'' Ob koncu ure, ko smo si izdali kaj smo pravzaprav natančneje predstavili sem povedala kaj sem dobila. Sošolka se je takoj nasmejala, češ da je ta tema prav zame, saj istospolno usmerjene ljudi res podpiram.

Sošolec je ta komentar vzel kot namig da sem lezbijka. Enostnavno ne razumem. Nekateri ljudje mislijo, da če podpiraš neko stvar to tudi si.
Res oprosti za dolg komentar, ampak kar vre jeza iz mene drugače pa super zgodba, le tako naprej.
23. april 2016
u208313
u208313
Next nujno!
23. april 2016
Next ^^
24. april 2016
Next pride čez uro
the_*death* čisto te razumem in ta punca je nekako starejša jaz. Vesela sem da vam je zgodba ušeč
24. april 2016
kul Next
24. april 2016
3. poglavje
To poglavje posvečam the_*death*
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Dolžina vektorja a je 5 enot, dolžina vektorja b 7 enot in kot med njima 120 . °
a) Izračunaj vrednost skalarnega produkta ( a b)(a b )
Grizljala sem radirko na svinčniku in se poskušala spomniti kaj je skalarni produkt.
Z upanjem sem se uzrla po razredu, če bom na stenah našla kakšen podatek, a te so bile tako kot zmeraj polepljene z brezveznimi stvarmi. Vsi so gledali v liste, vsake toliko se je slišal kakšen vzdih in mrmranje.
Roke sem zakopala v lase, sama sem si kriva, da ne znam snovi, med vsako uro rišem in mi veliko snovi uide, čeprav se trudim slediti.
Risati sem začela odkar sem znala držati svinčnik v rokah. Risb ne kažem drugim, enkrat sem učiteljici pokazala sliko emota, ki ves krvav sedi v temačnem kotu, po stenah so bile s krvjo napisane posmehljivke. Učiteljica je rekla, da je slika preveč nasilna in temačna.
Ravno zato jih ne kažem saj vidim, da jih ljudje ne razumejo oz. jih nočejo razumeti, ne vidijo pomena krvi in trpljenja.
" Imate še pet minut, počasi zaključujte in ne pozabite se podpisati." Po razredu se je razvršalo nerganje, zgleda, da jih je veliko ostalo nekje med prvi vprašanji.
Pogledala sem po testu, četrtino sem rešila, zavzdihnila sem in nesla test h katedru. Profesorica ga je ošvrgnila s pridvignjenimi obrvi in me strogo pogledala, spustila sem pogled in nazaj sedla.
Profesorice Crab ni nihče maral, nekateri so jo po malem zafrkavali. Res, da je včasih zmedena in da na sredi ure pozabi kaj nam je razlagala, a ni bila zmeraj takšna. Prej se je znala pošaliti, vsi so jo imeli radi.
Sredi semestra je tri mesece ni bilo, po šoli se je govorilo, da je šla poučevat drugam. Učitelji pa so trdili, da ne vedo kaj je z njo.
V šolo se je vrnila spremenjena, bila je bolj plašna in zmedena. Na obrazu je imela grdi brazgotini. Po šoli se je razširilo veliko govorice o njenem nenadnem izgitnotju ina nenadni vrnitvi, ki so se kot vedno izdale za neresnične.
Enkrat sem šla mimo zbornice, slišala sem pogovor med profesorico Crab in ravnateljico. Crabova ji je razlagala o neki prometni nesreči v kateri je bila poškodovana. Več nisem zvedela saj sem morala k pouku.
Tako se je spet izdalo kakšni so ljudje- raje si izmišlajo stvari in na podlagi tega sodijo, kot, da bi se pozanimali kaj se je v resnici zgodilo.
" Tina zvonilo je, lahko greš." Sama z profesorico sem sedela v učilnici.Spet sem se zalotila, da sem odtavala v svoje misli in sem se odtrgala od okolice. Včasih mi pride to prav, saj si lahko predstavljam kakšne stvari, kot da gledam film in mi ni dolgčas, lahko se zaščitim pred grdimi pogledi in besedami. Vsako dobro ima v sebi nekaj slabega, zato večkrat kaj spregledam ali ne vidim. S takimi malenkostmi nam življenje gre, malo po malo in te že ni več...
Vstala sem se in učiteljici zaželela lep dan, a ta je bila zgleda zamišljena in si je v brado nekaj mrmrala.
Hodnik je bil prazen zgleda da se je pouk že začel.
" Tina lahko prideš sem?" Pred vrati učilnice za sociologijo sem zagledala profesorja Scotta. V želodcu me je stisnilo a sem mu vseeno sledila.
" To je tvoja nova sošolka Terry Grey." Za mizo je sedla punca mojih let, lepega obraza, rjavih oči in črnih svilenih las, oblečena je bila v črno, Prijazno se mi je nasmehnila se vstala in mi pomolila roko. Sprejela sem jo in in ji vrnila nasmeh.
" Tina, me veseli." Pokimala mi je. "Mene tudi."
"Prosil bi, da jo pospremiš k pouku in ji razkažeš šolo. Saj res tu imaš zvezek, ki si ga včeraj pozabila, na prvo stran sem ti napisal oceno." Vzela sem ponujen zvezek in se s konicami prstov dotaknila njegovih, občutek sem imela, kot da bi me stresla elektrika, ozrla sem se v njegove modre oči, ki pa niso ničesar izdajale. Komaj sem izdavila "hvala" in se obrnila k Terry in ji pomignila naj mi sledi.
24. april 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg