Forum
Mogoče se vam zdi, da je takšnih zgodb že več kot preveč, ampak preprosto se nisem mogla upreti, da ne bi tudi mene potegnilo v te vode. Ne bom vam še razkrila o čem se bo šlo, ampak mislim da vam bo tematika precej poznana. Tako da, če želite berite, če ne pa tudi prav
Ne branim se komentarjev - pozitivnih ali negativnih, le žalit ni potrebno. Vsak ima svoj okus inče ti nekaj ni všeč še ni pomembno, da drugim ne bo.
To je že moja četrta zgodba in upam, da vam bo tudi ta všeč. Za moje prejšnje zgodbe pa vprašajte ali pa poglejte na mojem profilu
P.S.: deli ne bodo tako dolgi, kot bo prvi
-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-o-
UVOD
"Mama! Kako si mi lahko to zamolčala!" sem vzkliknila in jo divje pogledala.
"Nisem želela, da bi te dodatno skrbelo," je pojasnila in si poskušala na obraz nadeti pomirjujoč nasmešek. Izraz je izginil v hipu, ko se je zvila v strašnem navalu kašlja.
Prestrašeno sem sedla na posteljo poleg nje in ji podprla hrbet. Ko se je kašelj končno polegel, sem jo počasi položila nazaj na blazine in jo skrbno pokrila. Želela sem ji potegniti pisano kapo iz glave, vendar me je ustavila s presenetljivo močnim prijemom. "Nočem je dati dol."
Glasno sem zavzdihnila. "Mama. Saj veš, da si še vedno najlepša," sem jo poskušala potolažiti, ter ji iz obraza potegnila še tistih nekaj svetlih pramenov, ki so ji v štrenah padali iz vedno bol gole glave. Spet je zakašljala, vendar se je tokrat hitro pomirila. "Poiskala bom aspirin in če ti temperatura do jutri ne pade, te bom odpeljala v bolnišnico."
"Nočem umreti v bolnici." Skremžila se je, jaz pa sem skoraj zajokala.
"Saj nihče ni rekel, da boš umrla!" Sem poskušala prepričati bolj samo sebe, kot njo. Odkimala sem. "Ne, ne boš umrla."
Počasi je dvignila svojo bledo in izžeto roko, ter jo nežno položila na moj obraz. "Lin. Morala boš sprejeti tisto, kar mi je namenjeno," je žalostno rekla in glas se ji je nekoliko zatresel.
Žalostno sem se nasmehnila. "Mama, preveč črnogleda si."
"Nisem črnogleda Lin. Samo realna." Solze so mi stopile v oči. Nežno sem jo objela in spustila bolečino iz sebe. Ko sem se po nekaj minutah za silo pomirila, sem opazila, da mama že mirno spi. Nasmehnila sem se njeni spokojnosti in se previdno dvignila, da je ne bi zbudila. Na list papirja sem ji napisala sporočilo in ji ga pustila na nočni omarici.
Morala sem priti do lekarne, preden bi jo za danes zaprli, saj sredi vseh zdravil, ki smo jih imeli doma med njimi nisem uspela najti niti enega samega navadnega aspirina. Hitro sem pograbila svojo torbico in stekla skozi vrata. Lekarna je bila oddaljena le nekaj ulic, vendar se je danes v mestu očitno dogajal nekakšen poseben dogodek, saj so bile ceste polne avtomobilov in navdušenih ljudi. Komaj sem opazila, da so to večinoma mlada dekleta okoli moje starosti, čeprav se je našlo tudi veliko mlajših in starejših, pa moških tudi. Nisem se zmenila zanje, ampak sem se trudila čim hitreje prebiti med poskakujočo množico.
Do šeste ure je bilo le še petnajst minut in čeprav sem ponavadi do tja rabila le slabih pet minut sem vedela, da mi bo danes vzelo več časa. Končno sem se prebila še do zadnjega odcepa in se skoraj zaletela v skupino vreščečih najstnic. Nerodno sem se prerinila mimo njih in vstopila v lekarno. Bila je šesta ura, ko sem se odpravila nazaj proti domu. Na ulicah se je nabiralo vse več in več ljudi, ter se zgrinjalo v gručo ne daleč proč od mojega doma. Ker sem vedela, da mama še spi, sem si tokrat vzela malce več časa in pokukala mimo iztegujočih se vratov. Nastala je smrtna tišina, tako, da sem lahko razločno slišala zaviranje bližajočega se avtomobila. Ko so zacvilili avtomobilski pnevmatiki in sem lahko zaslišala tiho odpiranje vrat, pa je kar naenkrat množica sunkovito eksplodirala.
Vsi so začeli kričati kot nori in se poskušali preriniti čim bližje prehodu. Sama sem bila ujeta v ta vrtinec in ničesar nisem mogla narediti razen tega, da sem se poskušala obraniti bolečim udarcem ponorelih ljudi. Vendar je nekomu vseeno uspelo suniti v moj hrbet ravno v trenutku, ko se je pred mano prikazala čistina zagrajena z ograjo in gromozanskimi varnostniki oblečenimi v črno. zaradi udarca sem priletela v dekle pred mano, ki me je divje porinila od sebe in kar naenkrat so se me ljudje začeli podajati kot nogometno žogo. Varnostnik, ki je to opazil, se je poskušal vmešati v nastalo situacijo in ko je nekoliko odmaknil ograjo, da bi stopil na našo stran me je nekdo močno potisnil naravnost vanj. Oba sva telebnila na tla. Ostali varnostniki so hitro ukrepali in prijatelju priskočili na pomoč. Ponovno so zaprli prehod in se odločno postavili preden, da bi preprečili ljudem vdor na oder.
V trenutku, ko sem poskusila vstati, je to storil tudi ležeči varnostnik in ponovno sva padla na tla. Nenadoma sem pred seboj zagledala dlan, ki mi je ponujala pomoč. Ne da bi pomislila, sem jo sprejela in dovolila fantu, da mi pomaga na noge. Pred seboj sem zagledala zelene oči in prešeren nasmešek. "Si v redu?" me je vprašal.
Takoj, ko je prekinil tišino sem se namrščila in razdraženo odtegnila roko. "Ne gospod. Nisem v redu."
"Gospod?" me je presenečeno vprašal in se sploh ni zmenil za moj osoren odgovor.
Zmedeno sem ga pogledala, saj nisem vedela kaj ima v mislih, nato pa se spomnila na pravila olike. "Hvala gospod, da ste mi pomagali, ampak zelo se mi mudi. Presneto, kje je moja vrečka?" sem še zamrmrala sama sebi.
Nemo mi jo je podal in se ponovno nasmehnil. "Upam, da se še kdaj vidiva, gospodična." Besede so zvenele kot posmeh, zato sem mu namenila le mrki pogled in se hitro prerinila nazaj skozi množico najstnic, ki so mi namenjale zgrožene, ogorčene, jezne in celo žalostne poglede. Zares nisem vedela, kaj naj si mislim.
05. julij 2012
jeeeej.. še ena poslastica od naše majee..
čimprej next napiš..
05. julij 2012



Maylin
05. julij 2012
Ušeč mi je.
05. julij 2012
Mi je že všeč (:
Neeeeext!
05. julij 2012
u97971
u97971
Next! Odlično pišeš!
Bi brala mojo zgodbico Sanje o baletu?
http://www.igre123.com/forum/tema/sanje-o-baletu/36607/1
Hvala ;***
05. julij 2012
1. POGLAVJE

Taksi me je ravnokar odložil pred veliko hišo. Dve potovalki sta stali za menoj, v rokah pa sem stiskala majhen kovček. Skoraj prestrašeno sem strmela v svoj nov dom. Hiši bi lahko enostavno rekla vila, pa sploh ne bi pretiravala. Bela fasada in zelene oknice, ki so bile v sončnem vremenu na stežaj odprte, so me prijazno pozdravljale. Majhen vrtiček pred hišo je bil lepo urejen. Morali bi me pričakati, sem pomislila. Logan mi je tako obljubil.
Ravno ko sem pomislila na to, so se vrata široko odprla in ven je pogledala suha temnolasa postava. »Maylin,« me je pozdravila in ošinila uro. »Malce zgodnja si. Tvoj oče se še ni vrnil iz službe. Ampak pridi,« se je nasmehnila in hitro stopila do mene. »Vstopi, jaz pa ti bom prinesla tvojo prtljago.« Namrščila se je, ko sem še vedno le prazno strmela vanjo. »Je to vse?« me je začudeno vprašala.
Pokimala sem. »In to,« sem dodala, ter ji pokazala kovček. Žalosten nasmešek se je razširil čez moje ustnice. »Lepo te je spet videt, Karen.«
»Tudi tebe srček,« je rekla, ter me stisnila v močan objem. Po licu so mi spolzele solze. »Oh ljubica,« je zavzdihnila, ko jih je opazila, ter mi jih nežno obrisala. »Pridi. Pojdiva v hišo, na skodelico čaja, potem pa ti bom pomagala razpakirati.« Ponovno je dvignila potovalki in se pred mano odpravila proti hiši.
09. julij 2012



Karen
09. julij 2012
neeeeext
10. julij 2012
Neeeeeeeeeext!!!!!!!!!
Men je všeeeeč!
10. julij 2012
https://www.igre123.com/forum/tema/e-ov-je-z-j-oljso-p-elj-co/37493/
Glasujte za mene če so vam ušeč moje zgodbe
Rada vas mam! ♥♥♥
10. julij 2012
--> sem pozabla omenit, da sem prijavljena kot MayLin
10. julij 2012
Ko sem vstopila sem takoj zavohala prijeten vonj sivke. To me je nekoliko pomirilo in me navdahnilo z domačnostjo. »Lepo hišo imata,« sem pripomnila in se razgledala po velikem in svetlem hodniku. Bil je odprt in na eni strani vodil do velikih stopnic, na drugi pa do kuhinje.
Karen je potovalki odložila ob vznožju stopnic. »Hvala,« se mi je zahvalila in mi pokazala na kuhinjo. Razumela sem njen nemi namig in stopila proti njej. Tudi ta je bila prostorna in svetla. Saj drugega tudi nisem pričakovala. Celotna hiša je bila tako velika in do potankosti urejena, vendar zaradi tega ni izrinjala občutka udobja in domačnosti.
Karen je takoj pohitela k štedilniku in mi v belo skodelico natočila čaj. »S sladkorjem ali brez?« me je vprašala ne da bi se obrnila.
Sedla sem na enega izmed štirih stolov in odgovorila. »Brez.« Ko se mi je pridružila je na mizi odložila moj čaj in krožnik s piškoti. Nasmehnila sem se ji in poskusila čaj.
»Torej, kakšno je bilo tvoje potovanje?« me je vprašala.
Skomignila sem z rameni in se začela igrati z namiznim prtom, med tem ko sem iskala prave besede. »Dolgočasno. Utrujajoče.«
Zaslišali sva tresk vhodnih vrat. »Ljubica! Doma sem!« je zavpil Logan.
»V kuhinji!« je zaklicala nazaj, se mi opravičujoče nasmehnila in odhitela skozi vrata. Slišala sem tiho šepetanje, ko sta se Logan in Karen pogovarjala. Za nekaj sekund je šušljanje utihnilo, dokler ni nekdo pridušeno zavzdihnil in na vratih se je pojavil Logan.
»Lin. Kako si?« me je zadrgnjeno vprašal.
»Hvala ker vprašaš Logan. Čudovito!« posmehljivo sem zmajala z glavo in zaigrala lažni nasmešek.
Njegova čeljust se je rahlo napela, vendar jo je hitro nazaj sprostil. »Tvoj oče sem in tako se boš tudi vedla do mene,« mi je ukazal.
Jezno sem priprla oči. »Že dolgo nisi moj oče. In nikoli več me ne pokliči Lin!« sem v odgovor zasikala.
»Dovolj bo,« je strogo ukazala Karen. Rahlo me je objela okoli ramen. »Kaj praviš na to, da bi odšli v tvojo sobo in razpakirali potovalki?« je predlagala.
»Hvala Karen,« sem še vedno nekoliko ostreje rekla, »ampak mislim, da bom to lahko naredila tudi sama.
»Maylin,« je žalostno zavzdihnila Karen, ampak sem jaz že odvihrala iz kuhinje, pobral potovalki in odhitela po stopnicah navzgor v prvo sobo, ki je bila verjetno namenjena meni. Sesedla sem se na veliko posteljo za dve osebi in pustila, da so mi solze zameglile pogled. Zaradi selitve, zaradi Logana, zaradi mame.
11. julij 2012



Logan
11. julij 2012
Aaaaaaaaa..........neeeeeeeeext!
I don't like it, i LOVE it
11. julij 2012
Neeext!!!!!
hmmm........zelene oči? prešeren nasmešek? sej vem da je tole butasto, ampak....je bil mogoče Harry Styles?
11. julij 2012
Dobila si novo bralko, ki ji je ta zgodba zelo všeč in misli, da lahko na tekmavnju zmagaš. Tudi glasovala bo zate in se trudila spremljati nexte, ker ma že ogromno zgodbic, ki jih redno bere.
EN VELIK, OKROGU, DEBEU, MASTEN NEXT, Ki bi ga lahko napisala že danes
11. julij 2012
Micy~ ŁoŁ....sigurno je on Prav maš!
ϱoƨƨıqϱıяl < 3~ haha všeč mi je beseda Masten! Sam se strinjam s tabo, da bi lahko že nextala...
Pa še enkrat next Majaaa! Al pa se bom zvečer kot duh pojavila v tvoji pojstli
11. julij 2012
haha
Hvala ϱoƨƨıqϱıяl < З, ampak next bo prišel verjetno šele čez kakšna dva do tri dni ... ne bit tako zelo neučakani ^^
11. julij 2012
Mormo bit in smo!
Pa ti si zaslužiš več bralcev....saj je isto, kot pri men približno (bralcev mislim).
Aja neeext!
11. julij 2012
neext :3
11. julij 2012
neeeext
11. julij 2012
NeeeeeexT!!!!!!!!!!!1 NuuuuuuuujnO!!!!!!!!!!!!!
carskaa zgoodbicaa!!!!!! in ja.... mislim da je res bil Harry Styles (se strinjam z MiCy)!!!!!!
12. julij 2012
neeeeeeext!
12. julij 2012
u39380
u39380
NEEXT!!!!!!!!!!! Harry Styles on je bil!!!!!!!
12. julij 2012
u63871
u63871
NeexT!!!!!! se strinjam z eviko123 Harry Styles je bil!
12. julij 2012
nextt
12. julij 2012
Aaaaaaa Maja poglej kolko bralcev! Nextaš zdaj?
12. julij 2012
ju3 ali pa poju3šnjem
12. julij 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg