Forum
u37830
u37830
Zdravo
jaz pa sem se odločila da bom objavila še eno zgodbico...
no mogoče pa bo še komu všeč in bo kak komentarček
SE PA ITAQ NADALJUJE...

DRAWING SCHOOL ... 1. DEL

Vsa zgodba se je začela že pred dvema letoma, ko smo še mama, oče in jaz živeli kot vsaka srečna družina v tej soseski, ki ji je soseda govorila mesto ljubezni, saj v tej soseski ni bilo niti ene družine, ki bi bila ločena. Toda potem se je zgodilo moja mama je v hudi prometni nesreči zaradi odpovedi zavor umrla… Nad sosesko, očetom in mene se je zgrnila žalost, ki ju ni bilo mogoče uničiti. V teh dveh letih, ko sem še vedno čutila neznosno bolečino ob izgubi mame sem želela postati drugačna, hotela sem izstopati saj sem prav tako mislila, da bom ubežala bolečini, ki sem jo čutila vsaki dan… Prebedela sem veliko noči gledala njeno sliko in si želela, da bi prišla nazaj čeprav je bila želja neuresničljiva je bila zame grozno močna.
»Zala spiš« je vprašal očka in stopil v sobo »ne še« sem odkimala in hitro skrila mamino sliko pod blazino »tudi jaz ne morem spati« odvrne in se usede poleg mene na posteljo »tako zelo močno jo pogrešam, zakaj je ni nazaj« sem rekla in svoj obraz skrila med kolena »tudi jaz jo pogrešam« je odvrnil žalostno in me pobožal po mojih dolgih črnih laseh. »Torej jutri odhajam?« rečem in pogledam skozi okno kjer je se že delala črna noč. »Veš, vem da ni dobro da te bom poslal daleč stran od sebe« je rekel in se nasmehnil »vem« sem prikimala »toda nekako sem se že sprijaznila« sem skomignila z rameni. Potrebovala sem cel mesec, da sem dojela da me bo poslal skoraj 2000 kilometrov stran od doma »pogrešala bom tukajšnjo življenje toda mogoče bom tam na akademiji za risarstvo veliko bolj sproščena in samozavestna« sem rekla razumljivo saj mi je včasih šlo zelo na živce, da so me v šoli gledali kot da sem največja revica na svetu, nikoli nisem želela njihovega pomilovanja niti od profesorjev kar so nekateri dijaki zelo izkoriščali. Zato se je oče odločil, da me bo poslal v Anglijo kjer bom lažje ujela svoje sanje, ki sem jih imela že od otroštva… postati risarka..



ZALA

Nadaljujem zgodbico


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

05. marec 2011
u37830
u37830
Hejla
drugi del zgodbice je pred vami
SE NADALJUJE

DRAWING SCHOOL...2 del

»Spoznala boš nove prijatelje« je rekel in se naslonil na rob postelje »in lažje prebolela mamino smrt« sem dodala in ga prijela za roke. Vedno sem mu bila hvaležna, da je skrbel zame čeprav sva se te dve leti vedno bolj oddaljevala, saj se je oče zatopil v delo v službi, sama pa v iskanje rešitev kako naj prebolim mamino smrt…. Ponoči nisem morala spati toda niti nisem upala pomisliti na to kako bom jutri spala v tuji postelji, kako bo v Internatu, bom našla kakšno prijateljico… vsa ta vprašanja so se mi podila po glavi preden sem potonila v spanec… Ura je bila natančno osem zjutraj, ko sem stopila v kuhinjo in se zazrla v očeta, ki je sedel za mizo in bral časopis »kdaj pa odletim v Anglijo« sem ga vprašala in naredila požirek dišeče kave »ob desetih« je odvrnil in privzdignil pogled od časopisa »dobro« sem prikimala »boš imel čas, da me boš peljal na letališče« sem dodala in iz posodice vzela piškot »seveda bom, misliš da se ne bi poslovil od tebe« je vprašal presenečeno in se mi nasmehnil. »Ne vem« sem skomignila z rameni saj včasih nisem niti vedela kaj lahko pričakujem od njega. Pripravila sem prtljago in ura je bila devet, ko sem kovček in torbo dala v prtljažnik. Še enkrat sem se zazrla v hišo nato pa se usedla v avto. Z očetom sva se med vožnjo spustila v sproščen pogovor glede šole in njegove službe, vedela sem da ga bom pogrešala teh enajst mesecev, ko ga ne bom videla. »Dobro, da si me vpisal v prvi letnik« sem zavzdihnila in iz prtljažnika vzela kovček in potovalko »ja ne bo tako čudno« je prikimal in se sladko nasmehnil. Pomagal mi je kovček in potovalko odnesti do letala in poslovila sva se z velikim medvedjim objemom in poljubom na lice. Šlo mi je na jok toda sem se zadrževala, pogrešala bom te kraje in v meni je vladal strah kako bo tam na šoli in kako bom spoznala nove prijatelje. Pred mano je bilo šest ur leta z letalom in sploh se ne spomnim kdaj sem zaspala. Zbudila sem se, ko so napovedali da pristajamo, čez deset minut sem se že znašla na ulici polno ljudi. Odšla sem do prvega taksija in mu pokazala naslov Interneta »seveda« je prikimal in se na široko nasmehnil. Vozila sem se po ozkih ulicah in čez deset minut se je odprl razgled na veliko stavbo »tale je« je rekel in se mi nasmehnil. Plačala sem in vzela kovček in torbo. Zagledala sem se v veliko rdečo stavbo, pred njo pa so vsepovsod hiteli mladoletniki, ki so se že pripravljali na selitev v Internat.



OČE IN MAMA OD ZALE
06. marec 2011
next (:
06. marec 2011
next next next!! (zgodbica mi je ful ušeč)
18. marec 2011
u39401
u39401
next
18. marec 2011
u37830
u37830
Zdravo
hvala za komentarčke

meDerk
Nessy
katthy_rose

se opravičujem ker nisem nadaljevala
evo novi del zgodbice
SE NADALJUJE
ps: bolj hitro kot sedaj

DRAWING SCHOOL... 3. del

Tudi sama sem počasi ampak pogumno odšla proti njemu »dober dan, ste novi tukaj« me je pozdravila mlada ženska pri vhodu, ko sem še vedno presenečena gledala v rdečo stavbo »dober dan, ja prvič sem tukaj« sem prikimala in se ji nasmehnila. »Kako vam je ime« je vprašala in se zagledala v list polno imen in priimkov »Zala Lovec« sem rekla »aha vi ste v sobi 605« je rekla čez nekaj časa in se nasmehnila »vas bom pospremila« je še dodala, nič nisem rekla ampak samo prikimala. Vzela sem kovček in torbo in odšla za njo »takole to je Vaša soba« je rekla, ko sva prehodili skoraj petdeset stopnic in sva prišle v 6 nadstropje »hvala lepa« sem rekla in odprla rjave vrata. Onemela sem, soba je bila lepa, pravzaprav božanska. Velika postelja, velika pisalna miza in tako dalje. Bilo je kot v sanjah ne pa kot da bi prišla v Internat. Za sabo sem slišala glasove in presenečeno sem se obrnila »dober dan« me je pozdravila mlada punca, ki je stopila v sobo »zdravo« sem rekla presenečeno »sem Sara« je rekla in spustila kovčke na tla »Zala« sem odvrnila in ji vrnila nasmeh in ji podala roko »torej si bova delili sobo« je rekla in se usedla na posteljo. Presenečeno sem jo pogledala, še do tega trenutka sem bila prepričana, da bom v sobi sama… Šele čez minuto, ko sem prišla k sebi sem ugotovila, da sploh ni tako napačno imeti v sobi punco, ki je bila na pogled čisto simpatična in šele ko se si jo dobro ogledala sem opazila, da je tudi ona drugačna kot jaz. Zagledala je drugače, imela je malo odštekano frizuro in lepe modre oči. »Si že bila tukaj« sem jo vprašala in odšla do okna, ki sem ga na stežaj odprla »ne prvo leto sem« je odvrnila in odprla kovček »ti bo prav če bom imela tole posteljo« me je prijazno vprašala »seveda, meni je vseeno« sem prikimala in tudi se sama usedla na mehko posteljo na drugi strani sobe »iz kje pa si« sem jo vprašala »sem iz Londona, ti?« je odvrnila in začela v veliko omaro pospravljati obleke. »Jaz pa iz Slovenije« sem odvrnila in si popravila lase, ki so mi padle na obraz. »Aha okej« je prikimala in nadaljevala s pospravljanjem. »v katero smer si vpisana?« sem jo vprašala čez nekaj časa, ko sem hotela prekiniti morečo tišino, ki je nastala med nama. »V risarstvo, ti« je odvrnila. Presenečeno sem jo pogledala »torej bova sošolki« sem rekla in se ji nasmehnila. »Kolikor videti« je rekla navdušeno. »Tukaj sploh ne bo tako slabo« sem zamrmrala in tudi sama stvari zložila v omaro.

http://www.mplus2.si/pic/mladinske_sobe_3.jpg TAKOLE NEKAKO JE ZGLEDALA SARINA IN ZALINA SOBA

http://www.lazypalace.com/img/lifestyle/emo-girls/emo-girls09.jpg SARA
19. marec 2011
u37830
u37830


SARINA IN ZALINA SOBA



SARA

mislim da bo sedaj vrglo slike...
19. marec 2011
u37830
u37830
ups sedaj pa mi je sam SARO kar dvakrat se opravičujem bom poiskala še ono slikico ki sem jo imela prej



SARINA IN ZALINA SOBA
19. marec 2011
u39401
u39401
next čim prej!
19. marec 2011
waw...čimprej next prosim (bi lohk še danes??)
19. marec 2011
waw.... neexxtt..!!!!
19. marec 2011
next
19. marec 2011
fuŁ dobra zgodbica pa fuŁ je fajn ko took velik napišeš !!
19. marec 2011
u37830
u37830
Zdravo
hvala za komentarčke
.MeDerk
SMarty
Nessy
kathy_rose
nežika
19. marec 2011
u37830
u37830
se opravičujem nadaljevanje sem nekako pozabila prilepiti...

DRAWING SCHOOL... 4. del

Naenkrat sva iz zvočnika, ki ga nisva niti opazili zaslišali »čas je za večerjo«. Presenečeno sva se spogledali »okej torej greva na večerjo« je rekla in šla proti vratom »kam pa« sem jo vprašala, saj nisem niti poznala Internata, ki je bil tako zelo velik. Stopili sva na hodnik »greva kar za tele puncami« je rekla in zapodili sva se za množico punc, ki so odšli proti jedilnici. Čez pet minut smo prispeli v veliko jedilnico v kateri je nastala že velika gneča »av tule pa bova čakali« je rekla Sara in postavili sva se v vrsto, ki se nama je zdela neskončna. Z Saro sva se spustili v pogovor glede glasbe, filmov in risanja in petnajst minut čakanja je minilo hitreje. »Celo lačni ne bova« je mi šepnila, ko sva končno vzeli vsaka svoj pladenj in se napotile proti okencu, da si vzameva večerjo. »Šment kje pa bova sedeli« sem vprašala, ko sva opazili veliko gnečo za mizami »greva tjale« mi je nakazala na dva prazna prostora »okej« sem prikimala in hitro sva se zapodili proti praznima prostoroma za mizo. Pojedla sem svojo večerjo, ki je bila na moje presenečenje zelo dobra »v resnici nikoli nisem doma jedla večerje zato ne vem kako se bom tukaj navadila« je rekla Sara, ko je na krožniku pustila skoraj vso hrano »aha« sem samo prikimala saj nisem vedela kaj ji naj še rečem. »Av poglej tistega fanta tam« mi je rekla in nakazala na fanta, ki je ravno tako kot midve pred petimi minutami iskal prostor za prazno mizo. »Sploh ni slab« sem odvrnila in si ga tudi sama ogledala. Na sebi je imel modre kavbojke in črno majico, na roki je imel polno zapestnic in ves čas si je popravljal dolge goste lase, ki so mu padale na oči. »A greva« je rekla Sara in vstala »ja greva« sem prikimala in vzela pladenj, še enkrat sem pogledala proti njemu in se mu nasmehnila. Čez dvajset minut sva se vrnili v sobo, saj sva si ogledala še malo Internat od zunaj in šli na sprehod do bližnjega parka. »A ti sploh veš kje je ta šola« sem se spomnila, da sem imela dovolj skrbi da sem prišla do Anglije in še tega nisem niti vedela »seveda vem« je prikimala »samo pet minut je oddaljena od Internata« je odvrnila in mi nakazala na stavbo blizu šole »av, božansko« sem rekla in se nasmehnila. Vedela sem da mi tukaj nič ne manjka, mogoče bom tukaj lahko res lažje prebolela mamino smrt in nekako začela življenje na novo.



DAN (ime bo omenjeno v naslednjih delih)

se nadaljuje jutri
19. marec 2011
next!
19. marec 2011
next
19. marec 2011
res si me spravla u dobro voljoo..

a lahko nadaljuješ še STEKLENICO LJUBEZNI??
19. marec 2011
u39401
u39401
next
19. marec 2011
Neeeeext ful fajn =)
19. marec 2011
u37830
u37830
Zdravo
evo pa še nadaljevanje te zgodbice
hvala za komentarčke
sem jih fulll vesela
se nadaljuje... kdaj pa je odvisno od vas ... kdaj boste želele (:





DRAWING SCHOOL... 5. del

Ponoči nisem morala spati premetavala sem se po postelji in nisem morala spati, čeprav je sem že poznala eno sošolko me je bilo strah kako bo, ko bom spoznala nove sošolke in sošolce. Ura je bila natančno pol šestih zjutraj, ko me je zbudil močan alarm »dobro jutro, danes se začenja prvi šolski dan« sem slišala iz zvočnikov »no te pa gremo« je rekla Sara in zaspano zazehala imela sem občutek, da je tudi za njo neprespana noč. V kopalnici sem se preoblekla in namazala z maskaro in senčilom za oči »sem že« sem rekla in se usedla na posteljo »super« je prikimala, vzeli sva še torbico in zvezek, čez deset minut sva se namenili proti šoli. »Torej učilnica 105« sem rekla, ko sva na velikem listu na oglasni deski iskali učilnico za risarki oddelek »mhm torej si oglejva malo najino novo šolo« je rekla in sproščeno sva se sprehodili po šoli. »Tule je 105« sem ji rekla, ko sem opazila da že pred njo velika gneča »nas pa bo veliko v razredu« sem rekla presenečeno »joj Zala ti pa res malo veš o tej šoli« je zamrmrala in zavila z očmi »v razredu nas bo okoli 100« je dodala in me resno pogledala »100« sem rekla presenečeno in takoj utihnila… niti predstavljala si nisem da nas bo kdaj v razredu toliko in kakšno srečo sem imela, da sem bila sprejeta med sto dijakinj in dijakov risarskem oddelku. Postavili sva se ob zid in čez pet minut so prišli profesorji, odklenili so učilnico in odšli smo v velik razred »uf tole pa je veliko« sem zamrmrala in se usedla na stol poleg Sare, učilnica je zgledala kot nekakšna predavalnica »lahko prisedem« je rekel fant, ki smo ga že včeraj srečale pri večerji in je iskal prostor v jedilnici »seveda« sem prikimala in narahlo zardela, fant sploh ni bil napačen »jaz sem Dan« je rekel in mi podal roko »Zala« sem odvrnila in se mu nasmehnila »me veseli« je prikimal in se še predstavil Sari. Spregovorili smo še nekaj besed, medtem pa je profesorica na mikrofon povedala začetni pozdrav in takoj smo utihnili »me veseli, da ste bili sprejeti v tako zahtevno šolo« je začela strogo in nas lepo pogledala »tukaj boste spoznali veliko teoretičnih stvari, naučili se boste veliko stvari o različnih dobrih risarjih, ki so zapisani v zgodovino…« sem poslušala njen dolgi govor, ki se mi je zdel vedno zanimiv. Rada sem risala in ob risanju sem se počutila svobodno… »toda najbolj pomembno bo vaša praksa in znanje, ki si jo boste pridobili tukaj« me je prekinila iz mojega sanjarjenja »zato bomo začeli kar danes« je nadaljevala »vsak bo dobil svoj papir in svinčnik« nam je nakazala na svinčnike in papir, ki ga je imela pred sabo »vsak bo narisal sebe in se predstavil pred celotnim razredom« je rekla in začela razdeljevati papir po mizah. »Tako sedaj imate pet minut časa« je dodala in odložila mikrofon. Vzela sem svoj list in se zamislila nad sabo, pet minut se mi je zdelo preveč kot dovolj da sem se narisala. Narisala sem obraz in nato še oči, narisala sem svoje dolge lase in poskusila narediti si frizuro. Čez pet minut so se začele prve predstavitve in pozorno sem poslušala vse kar so povedali o sebi. Sedeli smo bolj odzadaj zato smo morali iti naprej »sem Zala, stara sem osemnajst let in vesela sem, da sem prišla na to šolo, kjer sem bom lahko več naučila o umetnosti risanja« sem se na kratko predstavila, dobila sem še par vprašanj od profesorice in drugih nato sem končala. »Lepa risba« je rekla profesorica in se mi spodbudno nasmehnila. Za mano je bila na vrsti Sara, tudi sama se je predstavila in pokazala risbo, presenečeno sem ostrmela…



ZALA
20. marec 2011
omg napeto !! dej piši naprej pliss !!
20. marec 2011
se strinjam z nežiko... NEXT.!
20. marec 2011
se strinjam z Smarty...N E X T !
20. marec 2011
u37830
u37830
sem se prijavila zdaj pa sam čakam na nadaljevanje...

hvala vsem za komentarčke
20. marec 2011
next
20. marec 2011
NeeXtt HiTTr
20. marec 2011
ARRRRRRRRRRRRRRRRRRRRRRRRR.!
LUBIM USE TVOJE ZGODBICE.!
najbolše so.!
20. marec 2011
u37830
u37830
Zdravo
uuuu hvalaa za komentarčke sem bila zelooo vesela
evo nadaljevanje
zdaj pa se res nadaljuje jutri (=

DRIWING SCHOOL ... 6. del

Sara ni lepo risala, njena risba je bila podobna bolj packariji kot njeni podobi… »Le kako je prišla na to šolo« sem se presenečeno vprašala, saj mi je sama povedala da na to šolo sprejmejo le sto najboljših. Tudi slika od Dana ni bila popolna toda v njej sem našla malo vzdušja za risanje… to so morali imeti veze, sem takoj pomislila…. Za trenutek sem umaknila pogled od njegove risbe k Sari in se v trenutku odločila, da ju ne bom obsojala, ker sva se z Saro res zaštekali in se mi preprosto ni dalo kregati z njo in tudi Dan je bil drugače v redu, bila sta edina ki sem ju tukaj poznala. »Tako in to je za danes vse« je rekla profesorica in se znova prisrčno nasmehnila »tukaj imate urnike« je še dodala in jih razdelila. Zastrmela sem se v urnik in presenečena sem ugotovila, da bo ta šola res drugačna kot so v ostale v Sloveniji. »To so vse ure za ves teden« sem jo vprašala presenečeno, saj za noben dan ni bilo več kot šest ur, ki so trajale samo po pol ure »ja« je prikimala Sara in se nasmehnila. »Okej super« sem prikimala, saj bom imela več kot pol dneva zase. Z Saro sva se razgledali še po šoli, poiskali sva jedilnico in garderobno omarico saj nisva hoteli jutri zjutraj brezglavo tekati po šoli in iskati omarice. Čez eno uro sva se odpravili nazaj proti Internatu »to pa sploh ni slabo« sem rekla navdušeno »res ne, všeč mi je tukaj« je prikimala in ko sva stopili v sobo in se je ulegla na posteljo. »Te stopnice pa so res naporne« je rekla brez kondicije. Nič nisem odvrnila ampak se ji samo nasmehnila, oboževala sem hojo po stopnicah. »Rada rišem« sem rekla čez deset minut in iz potovalke potegnila svoj risalni blok in svinčnike. Sara nič ni odgovorila zato sem bila še bolj prepričana, da jo bom razkrinkala, hotela sem vedeti kako je prišla v oddelek risanja ne da bi imela saj kanček ljubezni do risanja. Nekaj časa sem tuhtala na to pa sem hitro narisala sliko, ki sem si jo tako želela toda doma nikoli nisem mogla, že misel na mojo mamo je tako zelo bolela toda sem jo lahko narisala po živem spominu čeprav včeraj preden sem zaspala nisem gledala njene slike. »Kako lepa ženska« je rekla Sara, ko sem na svojo pisalno mizo položila dokončano sliko »to je moja mama« sem rekla in pobožala obraz, imela sem občutek da je živa »lepa je« je rekla Sara in se rahlo nasmehnila »moja mama je mrtva« sem rekla žalostno in solze so se mi vsule po licu »letos bo tri leta odkar je umrla v prometni nesreči« sem dodala in si obrisala solze »oprosti nisem vedela, žal mi je« je rekla žalostno »jaz ne vem kaj bi brez mame« je zavzdihnila »najraje na svetu jo imam« je dodala in se zazrla skozi okno. »Zelo jo pogrešam« sem dodala in hitro pogled odmaknila od risbe. »Verjamem da jo« je prikimala in me znova žalostno pogledala. Zopet sem temo namenila risanju in šele sedaj sem dojela, da jo sploh ne zanima risarstvo, ves čas se je izmikala temi toda tega ni konkretno pokazala.



SARA
20. marec 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg