Forum
Ta zgodba je posvečena mojemu idolu. Enemu in edinemu Jonu Bon Joviju. Ne, glavna oseba ne bo njegova punca, ampak se bo zaljubila v fanta, ki je Jonu zelo blizu. Seveda bo zgodba vključevala Jona ampak kot idola te punce. Upam da vam bo všeč.

~Aimee Moon~






~Jon & Jesse Bongiovi~






~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~Aimee~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

''Woooooooaaaaah we're half way there, wooooaaaah livin' on a prayer!'' je zapela znana melodija na mojem telefonu. Kot ponavadi se nisem takoj oglasila, saj sem oboževala to pesem in sem jo želela slišati do konca. Na koncu sem se le oglasila. Klicala je moja najboljša prijateljica Em (Emily). Od vrtca sva bili neločljivi. Zdaj sva stari 20 let, pa še vedno vse počneva skupaj. ''Kaj bo dobrega Em?'' ''Našla sem nama delo! V hotelu na recepciji bova delali skupaj!'' je zavpila čisto vesela, jaz pa sem takoj skočila s postelje. ''O moj bog končno! Dobili bova denar in se bova lahko preselili v tisto stanovanje o katerem tako sanjariva.'' ''O moj bog ja! Ampak nisi še izvedela nečesa. Že danes popoldne morava biti tam ker je nujno.'' Bila sem presenečena, hkrati pa tudi vesela, saj sem se dela zelo veselila. Poslovili sva se in šla sem v kuhinjo. Živela sem sama v majhnem stanovanju. Očeta ne poznam, mama pa mi je umrla pred dvema letoma tako da od 18ega leta živim sama. Skuhala sem si testenine in se najedla. Zraven sem seveda poslušala Bon Jovi-je. Moj največja želja je bila da bi spoznala Jona in mu povedala koliko mi pomeni. Ko sem se najedla sem se uredila in se odpravila ven, kjer me je že čakala Emily. Objeli sva se. ''Si pripravljena?'' Pokimala sem in na široko se je nasmehnila. Ko sva prispeli pred hotel sem bila šokirana. Bil je ogromen.






Zunaj pri vratih je stal moški najinih let. Oblečen je bil v kavbojke ter majico s kratkimi rokavi. Lase je imel črne in skuštrane in rahlo skodrane. Pogledal naju je od glave do pet in stopil k nama. ''Predvidevam da sta vidve Emily Calder in Amelia Moon.'' Na široko se je nasmehnil in nama pomežiknil. ''Amelia? Aimee sem.'' sem mu rekla in ga grdo pogledala. ''Tudi mene veseli, jaz sem pa Robert.'' ''Kako veš kdo sva midve?'' ga je vprašala Emily. ''Ker sem jaz sin od lastnika hotela in me je poslal da vaju sprejmem in vama razkažem hotel ter mesto kjer bosta delali. Kaj bi najprej radi videli? Hotelske sobe?'' Nagajivo se je nasmehnil, jaz in Emily pa sva se spogledali. Emily je bilo to smešno, jaz pa sem zavila z očmi. ''Sobe me ne zanimajo, zanima me kje bom delala.'' ''Prav, če si premisliš veš kje me najdeš. No zdaj pa k resnim stvarem. Danes pride ena zelo pomembna družina k nam. Žal ne smem nobenemu razkrit katera družina ker hočejo zasebnost. Zato vaju prosim da se jim ne približujeta ko bojo prišli.'' Pokimali sva. Niti slutila nisem katera je ta družina...
22. avgust 2015
u161393
u161393
nextaaaaaaaaaj
23. avgust 2015






Pospremil naju je v garderobo in nama dal uniformi. ''Počakam z vama v garderobi da vaju ne bo strah se slačit?'' Zasmejal se je. ''Če si sin od šefa še ne pomeni da lahko delaš kar hočeš.'' sem mu rekla in stopila korak bližje k njemu in ga grdo pogledala. Nisem imela težav s tem da sem komu povedala kar mu gre. ''Uuh, nekdo je pa nedostopen. To bomo še videli.'' Spet se je zasmejal. Emily naju je samo opazovala. Končno se je odpravil ven in Emily je prišla do mene in me rahlo udarila po rami. ''Videla sem vaju! Osvaja te in ti osvajaš njega! Všeč sta si.'' Sedla sem na klopco in prekrižala noge. ''Ni res. Preveč si dovoli!'' Emily je planila v smeh. Preoblekli sva se in šli proti recepciji. Začeli sva delati in kar dobro nama je šlo. Potem pa se je naenkrat nabralo veliko ljudi pred hotelom. Večinoma so bili novinarji. Moje gledanje je zmotila neka ženska, gostja v hotelu. ''Se opravičujem, vem da to ni vaše delo ampak iz sobe 333 sem slišala neko kričanje. Vsi varnostniki so zasedeni s tisto slavno družino. Bi lahko šla katera od vas preverit kaj se dogaja?'' Z Emily sva se spogledali. ''Bom šla jaz.'' Vstala sem in šla do dvigala. Nisem opazila in sem pritisnila napačen gumb. Prišla sem čisto na vrh hotela. Samo 5 sob je bilo. ''Steph vrni mi telefon! Če ne ti vržem parfum skozi okno!'' se je zaslišalo kričanje iz prve sobe. Naenkrat so se odprla vrata druge sobe. Nisem še uspela videt kdo je prišel ven. Ampak ko sem zaslišala tisti glas.. Tisti meni zelo znan glas sem se obrnila....
24. avgust 2015
u172703
u172703
Neext
24. avgust 2015
u198114
u198114
Neeeeext
24. avgust 2015
Tam je pa stal bon jovi*-*. 1 next je dober. Ta next pa je brez kakih komentarjev.
Super pišeš! Nimaš neke napak. Super!
Next!
24. avgust 2015
u161393
u161393
neeeeeeext :3 pa čimprej
24. avgust 2015






''Nehajta vpit, nismo nič bolj pomembni od ostalih ljudi v hotelu da bi lahko vpili koliko bi hoteli!'' Ko sem zaslišala te besede, ta glas, sem se obrnila in pred seboj zagledala njega. Osebo, ki mi je bila vedno navdih, idol, ki mi je pomagala spremeniti pogled na življenje. Jon Bon Jovi. Na ta trenutek da ga bom spoznala sem čakala celo življenje. Ko me je zagledal se je rahlo nasmehnil. Jaz pa sem pred seboj naenkrat videla samo temo. Ja, padla sem v nezavest. Zbudila sem se v veliki sobi, pred seboj sem zagledala dva mlajša fanta, ki sta me opazovala. Bila sta mi precej znana, ugotovila sem da sta bila to Romeo Jon in Jacob. Najmlajša Jonova sina. ''Sem ti rekel da ni Trnuljčica čeprav ji je podobna!'' je vzkliknil Jacob, Romeo pa se je zasmejal. Prijela sem se za glavo, ki me je grozno bolela. Kmalu sta v sobo vstopila tudi njegova hčerka Stephanie in za njo sin Jesse. Jesse me je samo pogledal od glave do pet in spet do glave, nato pa je sedel na kavč. Stephanie je prišla do mene in prisedla k meni na posteljo. ''Si vredu? Omedlela si in moj oče te je ravno videl.'' Iz sebe nisem mogla spravit skoraj ničesar. ''Oče..Jon...Jon...'' Stephanie se je nasmehnila. ''Samo najprej povej, si slučajno kakšna novinarka ki hoče izvedeti kaj slabega o mojemu očetu?'' Odkimala sem in počasi vstala. Romeo in Jacob sta me ves čas opazovala rahlo prestrašena, Jesse pa se ni zanimal za to. Včasih sem ujela njegov pogled a ga je takoj umaknil. ''Oprostite, ne bom vas več nadlegovala, preden sem padla v nezavest sem bila namenjena v eno sobo in sem zgrešila nadstropje in potem sem srečala vašega očeta in....'' ''Je že vredu.'' je rekla Stephanie. ''Šla bom, ne smem biti tukaj. Hvala za prijaznost.'' Jesse je hitro vstal s kavča. ''Počakaj. Oče je rekel da mu moremo povedat ko se boš zbudila. Želi govorit s tabo.'' Rahlo se je nasmehnil. ''Morem it.. Lahko izgubim službo.'' Ko sem se že odpravila k vratom pa je noter vstopil Jon Bon Jovi. Ko me je zagledal se je nasmehnil. ''Si se le zbudila. Si zdaj vredu?'' Hotela sem že nekaj spravit iz sebe a mi ni ravno uspevalo. Vprašanje je ponovil še enkrat. ''Vredu sem, oprostite. Vaša velika oboževalka sem.'' Vsi so se zasmejali, tudi meni je šlo na smeh, hkrati pa sem bila zelo srečna. Nisem mogla verjeti da govorim z Jonom in njegovo družino...
25. avgust 2015
u161393
u161393
neeeeeeeeeext! :3
25. avgust 2015
u172703
u172703
Neeeeeeeeeeeeeeeeeext
25. avgust 2015





Jon je stopil bližje k meni. ''V tem primeru pa mislim da je treba naredit tole.'' Objel me je. Tako močno, da sem imela občutek kot da objemam svojega očeta, ki ga nikoli nisem imela. ''Zelo ste prijazni, hvala.'' Nasmehnila sem se in pogledala proti Jesseju. Pogled mi je nenehno uhajal k njemu. Potem pa sem pogledala na uro. ''Ojoj, mojo prijateljico zagotovo skrbi zame. Hvala vam za vse. Ne bom vas več nadlegovala.'' sem rekla še vedno v šoku. Brez da bi komu še pustila do besede sem tekla na hodnik na dvigalo in hitro dol do recepcije. Tam je bila Emily čisto živčna, ko pa me je zagledala je pritekla do mene. ''Kje si ti? Dve uri te ni bilo!'' je vzkliknila čisto zaskrbljena. Potegnila sem jo za roko v garderobo, kjer ni bilo nikogar. ''Ne boš verjela kaj se mi je zgodilo! Tista slavna družina je družina Bongiovi!'' Hitro sem dala Emily roko na usta da ne bi preveč kričala. ''O moj bog! Si ga spoznala?!'' ''Ne samo to, še objel me je! In njegovi otroci so tako prijazni takšni srčki so o moj bog!'' sem hitela razlagati. ''Pa si povedala Jonu vse?'' Odkimala sem. ''Saj veš da se jim uslužbenci ne smemo približevat. Ne smem več tja.'' Najin pogovor je prekinila ena druga uslužbenka ki je prišla v garderobo. Šli sva nazaj na delo. Glava me je seveda še bolela a sem zdržala. Ko sem se že odpravljala ven skozi službeni stranski vhod sem tam naletela na Jesseja s kapo in sončnimi očali. ''Kaj za vraga ti počneš tukaj?'' me je vprašal, jaz pa sem ga debelo pogledala. ''Delam tukaj.'' sem odgovorila rahlo prestrašena. Prijel me je za roko in me zvlekel v omaro na hodniku in tam je bilo tako tesno da sva se skoraj objemala. ''Kaj hočeš od mene?'' sem ga vprašala in poskušala pobegnit a me je držal za roko tako da nisem mogla. Čeprav so bili njegovi dotiki nekaj prijetnega. ''Potrebujem pomoč. Moj oče zaradi varnosti ne želi da hodimo sami ven, jaz pa ne zdržim tukaj v hotelu. Me lahko spraviš neopazno ven? Plačam ti koliko želiš.'' Grdo sem ga pogledala. ''Če mi boš plačal to ne bo usluga. In če si mislil da s temi očali in kapo ne boš prepoznaven se motiš, takoj sem vedela kdo si.'' Rahlo sem se nasmehnila, on pa me je začudeno pogledal. ''Že prav, spravila te bom ven tukaj skozi naš vhod.'' Cel presrečen me je objel. ''No no pomiri se. Lahko grem zdaj ven iz omare?'' Nasmehnil se je in pokimal..
26. avgust 2015
u172703
u172703
Neeext
26. avgust 2015
u161393
u161393
next!.
26. avgust 2015
U next sem zamudla-.- jaz ne folgam
Next<3
26. avgust 2015
Najprej bi se vam rada zahvalila da da berete. To mi res ogromno pomeni.
************************************************************************************





Počakala sva da ni bilo nikogar v garderobi in se hitro odpravila ven. ''Pa sva zunaj. Uživaj.'' Hotela sem že iti, a me je ustavil. ''Počakaj. Kako bom pa prišel nazaj noter? Greš lahko z mano po mestu?'' Odkimala sem, čeprav sem si to želela ampak nisem hotela izgubiti službe. ''Ne morem, nimam časa. Pa tudi to ne bi bilo pametno. Jaz nisem na tvojem nivoju pa še službo lahko izgubim.'' Ko je že hotel nekaj rečt sem hitro šla na avtobus ki je ravno pripeljal. Opazoval me je, jaz pa sem se pretvarjala da ga ne gledam čeprav sem s kotom mojega očesa gledala če me gleda. Bilo bi tako neresnično če bi se družila z njim, kaj šele da bi imela kaj več. Ko sem prispela domov sem bila zelo utrujena, pa še glava me je bolela od prej. Vlegla sem se na posteljo in prižgala TV. Ravno sp predvajali videospot od Bon Jovi-jev. Še vedno nisem mogla verjeti kakšno srečo sem imela. Počasi sem se umirila in zaspala. Potem pa me je iz spanca prebudil zvonec. Šla sem odpret in pri vratih zagledala Jesseja. ''Ti? Kako si me našel?'' sem ga vprašala začudeno. ''Denar naredi vse. Sploh mi nisi povedala kako ti je ime.'' Rahlo se je nasmehnil. ''Kaj hočeš od mene?'' ''Samo to da si moja prijateljica, nič drugega. Pa rad bi vedel tvoje ime.'' Še enkrat se mi je nasmehnil. ''Prav. Aimee sem. Aimee Moon.'' ''Aimee.. Lepo ime.'' ''Naj uganem. Rad bi da te spravim neopazno nazaj v hotel.'' Pokimal je in ko sem že hotela vzet svojo torbico in jopico me je prijel za roko. ''Najprej bi rad šel v kino.'' Zavila sem z očmi čeprav sem bila hkrati vesela, ker me vabi v kino.
27. avgust 2015
u161393
u161393
best story ever!!!
nexti, ko boš lahk
27. avgust 2015
u172703
u172703
Perfect *-*
Neeext
27. avgust 2015





''Se nič ne bojiš da bi te prepoznali?'' sem ga vprašala, on pa je odkimal. ''Tudi če me prepoznajo mi je vseeno. Prej sem šel k Anni in me nihče ni prepoznal s to kapo, tudi njeni zaposleni ne.'' Kdo za vraga naj bi bila ta Anna? ''Prav, potem pa pojdi v kino. Jaz nimam časa, jutri imam spet službo in se morem naspati.'' sem mu rekla rahlo jezna. Zakaj se hoče družit z menoj če pa ima punco? ''Prav. Ne bom te nadlegoval.'' je rekel čisto resen in šel. Zaklenila sem vrata in si šla skuhat čaj. Sedla sem na okensko polico in gledala mimoidoče ter razmišljala. Jesse je bil kar naprej v mojih mislih, potem pa tudi Jon. Rada bi mu povedala kako mi je v življenju pomagal da sem to kar sem. Nekaj časa sem še gledala ven, potem pa je bila ura že kar veliko zato sem se odpravila spat. Naslednje jutro sem se hitro uredila in se odpravila v hotel, tam je že bila Emily. Objeli sva se in sedli v garderobi na klopco. ''Nekdo te je iskal prej in to v pižami.'' mi je povedala in se naglas zasmejala. ''Kdo?!'' sem se začudila. ''Jonov sin...kako mu je že ime? Ah saj res, Jesse.'' Debelo sem jo pogledala in se razjezila ter vstala. ''Pa kaj hoče od mene? Nočem izgubiti službe.'' sem zastokala in si začela oblačit uniformo. ''Kaj pa vem. Mogoče si mu pa všeč.'' ''Jaz? Ni govora! Pridi greva. Pozni sva.'' Šlo ji je nasmeh, medtem ko sem bila jaz čisto resna. Šli sva delat in med delom me je zmotil en drug uslužbenec. ''Se opravičujem gospodična Aimee. Iz sobe 300 so klicali da želijo vas, da jim prinesete zajtrk.'' ''Jaz? To ni moje delo..'' Skomignil je z rameni in mi dal v roke zajtrk. Nisem imela izbire. Ni bilo nevarnosti da bi to bil Jesse ali kdo drug od Bongiovijev, ker je to eno nadstropje pod njimi.
28. avgust 2015
u172703
u172703
Neeeeext
28. avgust 2015
Next
28. avgust 2015
u161393
u161393
neext!
28. avgust 2015





Prispela sem pred sobo 300 in ko sem že hotela potrkat na vrata sem poleg sebe zagledala Jesseja. ''Kaj pa ti delaš tukaj?'' sem ga vprašala, on pa je v roke vzel pladenj. ''Naročil sem zajtrk.'' Grdo sem ga pogledala. ''Torej ta zajtrk ni za sobo 300 kajne?'' Nasmehnil se je. ''Ne ni. Rad bi vedel zakaj se nočeš družit z menoj. Sem tako slab?'' Kako je lahko pomislil na to da bi bil slab? ''Ne. Jaz nisem na tvojem nivoju.'' Naslonila sem se na steno. Nekaj časa je premišljeval, potem pa je odložil pladenj na stol na hodniku in me naenkrat zgrabil v naročje. ''Jesse kaj počneš? Nehaj Jesse spusti me!'' sem kričala ampak ni pomagalo. Odnesel me je v zgornje nadstropje v eno izmed njihovih sob in me tam postavil na tla ter šel ven in zaklenil vrata. Trkala sem po vratih in kričala da ga bom ubila, a ga ni bilo, pa tudi odgovora nisem dobila. Čez nekaj minut pa je v sobo vstopil Jon. Bila sem čisto pri miru in ga opazovala. Prišel je do mene. ''Sedi Aimee.'' Ubogala sem ga in sedla, on pa je sedel nasproti mene. ''Jesse mi je rekel da se ne želiš družit z njim ker misliš da nisi na njegovem nivoju. Veš Aimee, čeprav smo slavni še ne pomeni da se bomo družili samo s takšnimi.'' Vse njegove besede so mi prišle globoko do srca. ''Ravno zato vas tako občudujem, ker ste čisto preprosti.'' Nasmehnil se je in njegov nasmeh je vedno iskren. ''Veš, moreš verjet v sebe. Če ne boš ti, kdo bo? Nič manj nisi vredna od mojega sina, tudi od mene ne. Če boš kadarkoli potrebovala pogovor, verjetno veš kje živim.'' je rekel in se zasmejal z njegovim tipičnim smehom. Vlile so se mi solze sreče. ''Hvala vam Jon. Sploh ne veste kako ste mi pomagali v življenju. Z vašo pomočjo sem šla lažje skozi vse kar sem doživela, med drugim tudi mamino smrt..'' Objel me je. ''Žal mi je. Zaslužiš si vse najlepše. Ker si tako prijazna ti podarjam dve vstopnici za naš današnji koncert.'' Iz žepa je res potegnil dve vstopnici. ''O moj bog hvala.. Obožujem vas!'' sem zavpila od veselja in ga objela, on mi je objem vrnil.
30. avgust 2015
u161393
u161393
neeext!.
30. avgust 2015
u172703
u172703
Neext
30. avgust 2015
Next
30. avgust 2015
next
01. september 2015
NEEXXXTTTT!!! Najbolša zgodba ever!!! ❤️❤️❤️
10. september 2015
Hvala vsem za komentarje
Fangirl Forever : evo ta del je pa za tebe ker sma se pred kratkim začele pogovarjat in se mi zdiš super oseba, super prjatlca res ful vredu si pa še isti okus za glasbo maš ko js <3

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~







''Torej kaj praviš, se boš zdaj družila z mojim sinom? Zelo se mu zdiš zanimiva veš.'' je rekel in se nasmehnil tako kot se zna le Jon.
Seveda se bom. Hvala vam. Spominjate me na mojega očeta ki ga nikoli nisem imela.'' sem rekla in on me je začudeno pogledal.
''Mi lahko zdaj poveš vse zakaj me tako občuduješ? Sem samo navaden starec ki se še nekaj trudi spravit iz svojega glasu in noče nehat s svojimi starimi pesmimi.''
Ko je to rekel sva se oba začela smejat.
''Ni res. Vi za mene niste samo navaden človek. Vi ste mi pomagali prebolet smrt moje mame. Bili ste tukaj za mene. Nikoli nisem imela očeta, ampak v vas ga vidim. Vi ste del mojega življenja.'' Ko sem mu vse to povedala je bil tako ganjen da je dobil solzne oči.
''Imam ogromno oboževalcev, veliko sem jih že spoznal, še nihče pa mi ni rekel česa takšnega.'' je rekel in si obrisal solze ter me objel.
Bila sem šokirana nad tem da sem v jok spravila Jon-a Bon Jovija. Moje sanje so se mi uresničile. Povedala sem mu mojo zgodbo kako mi je rešil življenje. Dobila sem njegov objem na katerega sem čakala celo življenje. Bila sam tako zelo srečna.
14. september 2015
ni glih doug deu ampak ok
14. september 2015
u161393
u161393
next!.
ful lep del
14. september 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg