Forum
u91899
u91899
Hej ;3 Ja, spet nova zgodbica od mene x'd Nadeljevat bom poskušala čim bolj pogosto in upam, da vam bo zgodbica všeč< 3 Zdej pa en kratek uvod;



»Od vas sem pričakovala boljše rezultate.« Laž. »Če bi se malo bolj potrudili bi vsi pisali zadostno.« Laž. »Veste, da vam vedno pomagam.« Laž. »Ni mi vseeno za vas…« laž. Njene rjave oči so hladno zdrsele po razredu. Z rokami se je upirala na svojo mizo, ki je stala pred dolgo temnozeleno tablo, počečkano z belo kredo. Nagnjena proti nam je premerila vsakega iz med živčnih obrazov. Zmajala je z glavo in nam s tem hotela pokazati, kako razočarana je nad našim delom. A izdal jo je komaj viden nasmešek, privzdvignjeni kotički ustnic, ki so nakazovali kako lahka je v resnici njena duša. Hitro se je odrinila od mize in pograbila kup testov, ki so ležali na njej. Obliznila si je prst in začela listati po testih, medtem pa se je z lahkimi koraki sprehodila skozi razred.



Še enkrat se je ozrla po razredu preden je prvi test predala lastniku. Njen pogled se je nato skoraj neopazno ustavil pri zadnji klopi. Pomela si je prste, njena zgornja ustnica je komaj opazno trznila in se v kotičku dvignila. Medtem pa so se pokazale drobne gubice ob kotičku njenega očesa. Posmeh je kmalu izginil iz njenega obraza in nadaljevala je z deljenjem testov. Nik je s škarjami brusil že tako zdelano klop, kot da ga to nebi brigalo je bil osredotočen le na učiteljicino dihanje.Udarjanje Inisenega svinčnika ob trdi les je postajalo vedno hitrejše in glasnejše. Majini nohti so se pošteno skrajšali, skupinica plastičnih deklet pa je na drugi strani razreda skladno ovijala lase okoli prstov. Bližje je hodila profesorica bolj očitna so bila nagubana čela, večkrat obliznjene ustnice, hitrejša trzanja nog.



_________________________________________________________________
02. julij 2012
u91899
u91899
Nextam, čeprav še ni komentarja c:



»Posluh učenci!« Njen glas je bil visok, kot vsakič ko je hotela narediti vtis ali pa samo nekaj povedati. »Bravo Hana, odlično. Tukaj imate dokaz, da je test mogoče pisati tudi z odlično oceno.« Ko je ves razred pogledal proti njej je povesila pogled in očitno zardela. Ti pogledi so bili nevoščljivi in polni sovraštva. Skozi njene goste lase pa je bil opazen pritajen nasmeh, ki je dokazoval, kako je ponosna na svoj uspeh. Profesorica ji je pokimala z narejenim nasmehom. Trudila se je kazati ponos, ampak to ji ni uspevalo najbolje. Njene hladne oči niso niti trznile in okoli njih se ni pokazala niti ena smejalna gubica. Obrvi je imela privzdignjene in medtem,ko jo je še enkrat pohvalila je nevede zmajala z glavo. Po iskrenem nasmehu, ki se je narisal na Haninem obrazu, se je videlo, da je nasedla njeni šibki igri. Redko je kdo pri matematiki dobil odlično oceno. Takrat ko pa se je to le zgodilo je profesorica osebno poskrbela, da učencu to ni prišlo v navado.



Počasi je nadeljevala svoj obhod. Pri nekaterih učencih se je ustavila in pokomentirala njihov slab uspeh. »Prav dobro,« je zamomljala, mi podala test ne, da bi dvignila pogled iz preostalih listov. Izdihnila sem sapo, ki sem jo zadrževala. To je bilo bolje, kot sem pričakovala ali pa si sploh drznila upati. Pogled sem usmerila k Luciji, ki je sedela zraven mene. Globoko je dihala in oči je imela uprte v test. Njeni prsti so oblikovali pest, obrvi so ji nekejkrat trznile, ustnice so bile stisnjene skupaj. Globoko je vzdihnila in se obrnila k meni. Z prisiljenim nasmehom je skušala skriti jezo in razočaranje. »Tri.« je rekla. Trudila se je, da bi njen glas zvenel brezbrižno, a njene glasilke so jo izdale in zvok se je komaj slišno zatresel. »Jaz tudi,« sem dejala in se ji nasmehnila. Lucijin obraz se je malček razjasnil. Napeta ramena je lahno spustila ter razprla pest. Potolažila jo je misel na to, da je še nekdo drug dobil enako oceno. Ni bila vajena razočaranj niti porazov. Mala laž ji je koristila bolj kot resnica.



_______________________________________________________________
03. julij 2012
zakooon!! neeeext pliiiiz!! (nism pozabla na tebe, newem kk bi lahk (; )
03. julij 2012
u91899
u91899
iij, js pa sm misla, da me ignoriraš x'd 3 nexti še, pa mogoč nextam ;3
03. julij 2012
nebi te mogla ignorirat tut če bi hotla! < 33 bom nextala pa doklr čakaš na next preber next pr the story of us (;
03. julij 2012
u73295
u73295
next!
03. julij 2012
u92032
u92032
next !!!
03. julij 2012
u91899
u91899
Dans probam napisat še en del ;3
P.S slike se ne bodo ujemale z besedilom, kar ste že lahka ugotovile. x'd
03. julij 2012
next
03. julij 2012
next
03. julij 2012
u78550
u78550
nexxxxxxxt
03. julij 2012
neext!
03. julij 2012
u91899
u91899
Ewo, končno next c: Dans mogoč še en mali pride ;3



Ozrla sem se nazaj. Profesorica je v roki držala še zadnji test. Zmagoslavno je hodila proti dijaku v zadnji klopi, ki je sedel sam. »Nebom rekla, da tega nisem pričakovala, Alex« Profesoričin glas ni zvenel zaskrbljeno čeprav se je trudila da bi. Zviška je gladala dijaka zleknjenega v stolu. Alex je pogled upiral neznano kam, brado je uporniško potisnil naprej in prekrižal roke na prsih. Tudi če nebi zavil z očmi, kakor le on zna bi profesorica opazila njegovo jezo, zato je z užitkom nadeljevala. »Za tako znanje ti ne morem dati pozitivne ocene, zelo mi je žal.« Test je vrgla na njegovo mizo, hkrati ji je trznil desni kotiček ustnic, nosnici sta se ji nalahno razširili in oči priprle. Neizmerno je prezirala dijaka, ki ga še vedno ni pogledala. Nekaj časa je še stala pred njegovo mizo nato pa z lahnim nasmeškom odkorakala stran. »Če bo šlo tako naprej,« je še dejala, ne da bi se ozrla nazaj »ti nebom prizanesla s popravnim izpitom.« Edino resnico, ki jo je izrekla danes je preglasil šolski zvonec. Dijaki so pograbili svoje torbe, izginili skozi vrata, kolikor hitro so mogli in se pomešali v kaos.



Stopila sem za njimi na hodnik in se ozrla okoli sebe.Na svoji desni sem zagledala par. Dekle je stalo z prekrižanimi rokami, nagnjena je bila nazaj, a izraz na njenem obrazu je bil z vsako besedo, ki je prišla iz fantovih ust,manj jezen in napet. Vsakokrat je nasedla njegovim lažem. Zamudila je vsak njegov pogled, zamaknjen v levo stran, njegovo togo držo z okamenelimi nogami in rokami, njegovo igranje z lasmi, ko je rekel ljubim te.



___________________________________________________________
Ta del je biu posvečen נuѕт.nσвσdу - moji prvi bralki < 3
04. julij 2012
iiiii < 33 ful hud deu neeextiiiii
04. julij 2012
u78550
u78550
next
04. julij 2012
u73295
u73295
Next
04. julij 2012
next!!!!!!!!!!!!
07. julij 2012
u91899
u91899



Odmaken pogled in se odpravim proti učilnici geografije. Stopim mimo profesorja, ki z resnim obrazom kaže škatlico cigaret skupini dijakov. Dekle v skupini se je nevede prestopilo na mestu. Njene mišice na vratu so se napele, njen pogled spustil, njeno čelo se je nagubalo in glava se je nagnila lahno desno. Ramena je spustila šele, ko je učitelj odvedel fanta poleg nje do ravnateljeve pisarne. Z delno stisnjenimi ustnicami je opazovala njegovo ugovarjanje. Ko stopam naprej opazim par, ki se strastno poljublja. Le nekaj metrov stran stoji fant, ki s sklonjeno glavo in stisnjenimi zobmi izpod čela opazuje par. Pesti razpre šele, ko mu dekle nameni pomenljiv pogled in pomigne z glavo. Fant še nekaj trenutkov zbegano stoji na mestu, nato pa se živčno prestopi in oddide stran.



Stene šolskih hodnikov so sive v primerjavi s svetlo, sončno svetlobo v našem skromnem parku. Pustila sem, da mi je lahen vetrc mršil svetlo rjave lase. Bil je dokaj topel aprilski dan, še vedno pa si lahko čutil mrzlo zimo, ko je ravno minila. Vseeno me ni presenetilo, da se je proti meni napotli kar v kratkih rokavih. Njegovi koraki so bili težki, čeljusti je stiskal skupan, najbrš je celo škripal z zobmi. Nosnici sta se vsake toliko časa razširili, glave pa ni nosil tako ponosno in visoko kot ponavadi. Vsedel se je poleg mene na klopco, ki je bila obrnjena proti vhodnim vratom šole. »Saj mi ne misliš cel dan hoditi tako potolčen naokoli?«, trudila sem se, da bi moj glas zvenel spodbudno. Pogledal me je s svojimi sivo-zelenimi očmi. Pri tem je dvignil obrvi in v kotičkih priprl oči. Nasmehnila sem se. Rak izraz se mu je narisal na obrazu vsakič, ko se je hotel prepričati ali mislim resno. »Saj nisi resna, ne? Si sploh bila pri matematiki?« Vedela sem, da nima smisla in da se bo Alex še cel dan smilil sam sebi.



Na nek način je imel prav. Ni ravno blestel kot dijak ampak matematika mu je šla daleč najslabše. Profesorica ga je imela na piki že od prvega letnika. Najbrž je bil kriv njegov izgled, njegovo obnašanje pa tudi ni pripomoglo k ničemer. Njegovo oguljene kavbojke so bile spuščene daleč pod pas. Nosil je nekaj številk prevelike majice z kratkimi rokavi, ne glede na to kakšno je bilo vreme. Če pa je res bil mraz res že neznosen je čez vrgel ohlapno jopico. Črn pas, ki ga je nosil je imel preveč lukenj. Rjavi lasje so mu segali do sredine vratu. Bili so rahlo valoviti in pogosto sem mu jih zavidala, sam sem imela ravne in slamnatega izgleda. Z njegovim izgledom pa se je ujemal tudi njegov značaj. Bil je eden zmed ljudi, pri katerih je jezik hitrejši od misli. Njegova dejanja so bila popolnoma nepremišljena, odvisna od trenutka, storjena brez razmišljanja o posledicah. Zakaj? Lahko samo ugibam. Doma je imel vse, kar je hotel … razen staršev. Ti so bili preveč zaposleni, največ z delom. Tako je želja po pozornosti prerasla v jezo, jeza v sovraštvo, sovraštvo v upor. Sramoval se je družinskega premoženja. Pravzaprav se je sramoval in upiral vsemu, kar je bilo povezano z njegovo družino. Vsaka avtoriteta je bila zanj avtomatična grožnja, s tem pa je, kdorkoli jo je predstavljal, postal tarča. Bil je nagle jeze, kar so dokazovali opomini in mnogi šolski pripori. V tem trenutku sem se vprašala. Zakaj sem si za najboljšega in edinega prijatelja zbrala tempirano bombo, občutka nemoči in polno jeze? Ker.. ker jeza ni bila nikoli uperjena vame. Ker v moji bližini nikoli ni povzdvignil glasu. Ker me je ščitil. Ščitil pred besom in jezo drugih. Jezo in besom, ki sem se ju tako bala…



_______________________________________________________________
Zvečer še mogoč kratek next pride :***
08. julij 2012
next
08. julij 2012
neeextiiii ;*
08. julij 2012
next!!!
09. julij 2012
u92032
u92032
neext !!!
10. julij 2012
u93404
u93404
next!
11. julij 2012
u86030
u86030
next
11. julij 2012
next!!! ful dober pišeš
12. julij 2012
u91899
u91899
malaBalerina< 3 - Hvala ;3
Dans nextam ;***
12. julij 2012
nexxxt!
15. julij 2012
u100647
u100647
oh draga, na napačne si se spravla. a res sama nimaš dovolj domišlije, da si svojo zgodbico zmislš? če spremeniš imena oseb pa nekaj detajlov, to še ne pomen, da je zgodbica tvoja. Slučajno ta zgodbica pripada in je napisana s strani MOJE najboljše prjatlce in zato te bom zdjle rahlo opi*dila.
1. Zgodbi je naslov Darilo besed in jo najdete na smrklji pod tem naslovom. Piše jo uporanica little.punk.rocker, če si želite prevert. prvi del njene zgodbe je bil objavljen 25.6., medtem k je biu tale 2.7. dokaz št.1
2. Ravnokar sem se po telefonu pogovarjala s pisateljico te zgodbe, zagotovila je, da nima profila in da to ni ona.
Obedve sva precej jezne. Ni lepo, da delo od nekoga prevzameš za lastno pa pobiraš zasluge, brez truda. Če bi en men ukradu zgodbico, prsežem, da ga nekam pošlem. Nevem, kaj bo ona nardila sicer, mislm, da nebo glih luštno. Jz te prosm, da tole gladko zbrišeš, ker ni tvoje. Če ma kdo kj za uprašat oz. prpomnt, se loh name spravte ;D Ampak tale zgodbica je, če izvzamemo imena, naslov in mogoče kkšn detajil, dobesedna kopija zgodbice moje najboljše prjatlce.
18. julij 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg