Forum
12.8.2013
ne sprašuj me zakaj pišem vate. Em mi je predlagala, da naj zapišem kaj vse se je zgodilo to poletje in, da bom potem nekako "odrešena" bremena ki ga nosim... njene besede ne moje...

dobro! Če sem že začela bom tudi končala...
Vse se je začelo, ko sva prvi dan z Em prišli na morje. Končno mi je uspelo prepričati starše, da jo lahko vzamemo zraven ... obe sva bili navdušeni, saj je bilo to prvič, da sva šli skupaj na morje. Upala sem, da bo to moje najboljše poletje, ase je vse obrnilo, ko sem že prvi dan spoznala Josha.
Z Em sva šli na plažo, ki je bila oddaljena samo nekaj kilometrov. Starša sta rekla, da imata preveč za razpakirati in nista šla zraven. Šli sva na pomol, kjer se je sončilo nekaj fantov. Em je začela z osvajanjem, jaz pa sem se namestila in začela brati roman.
"Živjo!" sem naenkrat zaslišala in pogledala gor.
Nad mano je stal fant, ki je imel oblečene rdeče kopalne hlače. Na nosu je imel očala in nisem vedela ali me gleda ali ne.
"Želiš?" sem odgovorila razdraženo, saj me je zmotil pri branju knjige.
"Nič, samo lušna si in prišel sem te pozdravit in se pozanimat, če imaš zvečer čas." je rekel in se samozavestno nasmehnil.
"Mogoče, " sem rekla. "Greš plavat?" je vprašal in odpravila sva se v vodo.
Malce čudno se mi je zdelo, ker je imel še vedno gor očala.
"Ne daš očal dol?" sem vprašala.
Ustavil se je in me pogledal v oči. "Ne," je rekel in začela me je boleti glava.
Kar naenkrat je izginil in razočarano sem odšla iz vode.
Na brisači sem našla listek: SE VIDVA ZVEČR!
Pospravila sem stvari in odšla v apartma...

A naj nadaljujem?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

10. januar 2014
morš napisat naprej kr me fulllll zanima ka se bo zgodilo kr če ne pišeš naprej ti glava gre in to resno mislim
10. januar 2014
neeext
10. januar 2014
ker je glasval: "ne ker je čudn" čist uredu je mislim zakon je pujsi
10. januar 2014
next
10. januar 2014
next
10. januar 2014
Sploh nisem vedela kdaj se moram dobiti s Joshem in kje… Kar naenkrat se je mami zadrla..: »Luc, nek fant je prinesel pismo zate…«
Kaj, sem si mislila. Šla sem k mam in vzela pismo. Ga bom prilepila v dnevnik…
POZABLA SMA SE ZMENT, KDJ PA KJE. PRIT OB 9 NA POMOL.
Res me zanima koliko ima slovko, sem si mislila. Ura je bila pol devet, ko sem nase navlekla kratke hlače in zeleno majico, ki je imela flek, ki me je živciral!
Na pomol sem prišla točno ob devetih. Kaj ta še na uro ne pozna, sem si mislila, ko sem čakala že 20 minut.
Hotela sem že oditi, ko sem zaslišala: »Živijo, si me dolgo čakala.«
»Ja,« sem rekla jezno. »Čakala sem te 20 minut, če še ne veš. Kup si uro!«
Naenkrat me je spet začela boleti glava. Zakaj sem že bila jezna, sem si mislila.
»Živjo Josh!« sem rekla in se nasmehnilaa.
»Živijo,« je rekel. »Boš sladoled?«
Prikimala sem in šel je po sladoled. Nazaj je prišel s samo enim.
»Kaj ti ne boš?« sem začudeno vprašala.
»Ne, jaz nimam rad sladoleda.
»Kaj pa imaš rad?« sem vprašala.
»Boš že videla.« je rekel skrivnostno.
In to je vse kar se spomnim.
2.dan
Naslednje jutro sem se zbudila na plaži. Za borovci in iz roke mi je tekla kri.
WTF, sem si mislila in počasi vstala… Zvrtelo se mi je in padla sem nazaj na tla.
»Lucy? Kaj za boga delaš?« se je zadrl nek glas. Obrnila sem se. Pred mano je prestrašeno stala Em.
»Šla sem tečt in sem padla,« sem odgovorrila brez da bi karkoli razmišljala. Čakaj. Saj jaz nikoli ne tečem. Kaj se je zgodilo včeraj, ko sem bila tukaj na pomolu? Pogledala sem na pomol in tam sem zagledala svojo zeleno majico. OMG! Prestrašeno sem pogledala dol, ker sem bila prepričana, da stojim sredi plaže v modrcu. Ampak ne. Na sebi sem imela nekakšno črno majico na kateri je pisalo AC/DC. Od kot je prišla? Saj jaz nimam take majice…
»Luc… Izgledaš prekleto slabo. Greva nazaj v apartma.«
»Mhm,« sem zamrmrala. Em me je do apartmaja napol odvlekla.
Ko sem stopila v kopalnico, da bi se stuširala, sem opazila, da tudi hlač nimam svojih.
Kaj sem jaz delala včeraj, sem se vprašala in stopila v tuškabino ter se stuširala…
10. januar 2014
neeeexxxxt fulll dobr drgač
10. januar 2014
neext
10. januar 2014
neext
10. januar 2014
u153174
u153174
next
10. januar 2014
če mate kake ideje jih kr napište kr mi jih bo enkrat zmankalo....
evo tule je vaš next
Ko sem se stuširala je bilo že kosilo. Za silo sem si prelepila rano z obližem in mami rekla, da sem se poškodovala pri teku.
Popoldan smo šli na plažo in z užitkom sem skočila v vodo. Zaplavala sem in naenkrat sem zaslišala: »Hej, učeri je blo pa fantastic, ane?«
»Ja,« sem rekla in se skušala spomniti, kaj je bilo tako fantastic.
»Kaj je že bilo tako fajn?« sem vprašala.
»Saj veš, kako sva se sprehajala po pomolu in kako si padla v vodo. Potem sva šla k meni domov in posodil sem ti oblačila.« je rekel.
Kako sem se zbudila v grmovju?
»Boš danes spet na pomolu?« je vprašal.
»Ja lahko. Kdaj?« sem vprašala.
»Enako.« je rekel in se primaknil bliže k meni. Nato me je poljubil. To ni bil poljub, ki sem jih prejemala do zdaj. Počutila sem se, kot da mi bo iz ust potegnil jezik z zobmi vred. Odmaknila sem se in odšla ven iz vode.
Okoli osme ure smo šli v mesto in na neki tržnici mi je neka starka rekla: »Deklica, kaj se dogaja s teboj?«
»nič vredu sem.« sem rekla.
»V tebi čutim temo. Ti rabiš tole« je rekla in iz zaboja izkopala nekakšno verižico z lepim črnim kamnom v obliki zvezde.
»Ne, hvala. Nič ne bom kupila.« sem rekla.
»Ne, dam ti zastonj.« je rekla in mi jo potisnila v roke.
»Hvala, » sem rekla in odšla k svoji družini, ki so stali na pomolu in me čakali.
»Kaj si dobila?« je vprašala Em.
»Tista starka tam, mi je dala verižico,« sem rekla.
»Luc…« je rekla. »Tam ni nobene starke.«
Kaj? Sem rekla in se obrnila. Tam res ni bilo nobene starke. Pogledala sem v roko in bila sem prepričana da tudi verižice ni več. A bila je tam. Zapela sem si jo okrog vratu in glavobol je nehal.
10. januar 2014
u153174
u153174
next,the best
10. januar 2014
Ko smo prišli nazaj domov, sem mami rekla, da grem na plažo.
Danes sem jaz zamujala. Zanalašč.
Ampak je tudi danes on zamujal. Sovražim ga. Končala bom, sem rekla sama pri sebi.
»Živijo Luc.« je rekel.
»Hej, » sem rekla brez veselja.
»Lepa verižica srček,« je rekel in se je dotaknil.
»Faak! Kaj je to?« je vprašal. Stresel je roko in videla sem opeknino.
»Em mi jo je dala.« sem rekla.
»snemi jo!« je rekel s smrtno resnim glasom.
»Ne!« sem rekla in ga motrila s pogledom.
»SNEMI JO!« se je zadrl.
»Ne,« sem rekla in začela korakati stran.
»Kaj si rekla?« je rekel ter me udaril.
Solze so mi stopile v oči a sem ga usekala nazaj. Bil je presenečen od tega kar sem naredila.
»Konec je!« sem rekla in odkorakala. Kričal je, a sem hodila naprej. Ko sem prišla do apartmaja sem sedla na stopnice in se razjokala.
Tako me je našla Em.
»Luc, kaj je narobe?« je vprašala.
»Vse je narobe, Em, vseeee, » sem rekla in se naslonila na njeno ramo.
Objela me je in tako sva bili nekaj časa.
»Greva na sladoled?« je vprašala Em.
Pokimala sem in odšli sva. Naročila sem jagodo in tutti frutti. Moj naj okus. Ko sem se obrnila, da bi odšla sedet na klopco, sem se zaletela v fanta.
»Omojbog.« sem rekla in zardela.
»Ne ,saj je moja krivda. Dolžan sem ti sladoled. Si free jutri popoldan?« je rekel in se nasmehnil.
»itak,« sem rekla in se nasmehnila nazaj.
»Daš telefonsko?« je vprašal.
»070685943,« sem zdrdrala. (btw telefonska ni moja, nevem čigava
je tak da ne klicat!)
Shranil jo je v telefon in rekel, da bo poklical. Potem je odšel.
Ko sva šli z Em nazaj domov, sem dobila sms.
Če misliš, da se me boš znebila, se motiš!
Tisti fant ki si ga ogovorila, je mrtev če boš začela hodit z njim.
--J
Prestrašeno sem pogledala gor in videla njega ki je stal na sredi ceste in me je gledal.
»Mrtva si!« je izoblikoval z usti.
10. januar 2014
fulll kullll zdej pa nadaljevanje
10. januar 2014
3 nexte pa bom naprej pisala....
10. januar 2014
next
10. januar 2014
next
10. januar 2014
next eto to je tretji next zdj pa piš naprej
10. januar 2014
haha... od različnih oseeb
10. januar 2014
nisi napisala uzgori tk da piš
10. januar 2014
next
10. januar 2014
next
10. januar 2014
3. dan
Zjutraj sem vstala in pogledala v ogledalo. Na levem licu sem imela rahlo modrico, vzela sem puder in jo prekrila.
»Luc, kaj boš jedla za zajtrk?« je vprašala mama.
»Nutello,« sem rekla in sedla za mizo.
Ko sem pojedla, me je Em vprašala: »A greva na plažo?«
»Ne, glava me boli. Ne morem iti. Kar pojdite sami.« sem rekla.
Ko so odšli, sem šla proti mestu in si kupila sladoled. Nase sem dala klobuk in sončna očala, da me Josh ne bi mogel prepoznati.
Sedla sem na klopco. In naenkrat se je poleg mene usedel še nek fant.
»Ne oglasiš se mi na telefon.« je rekel.
»Kaj?« sem vprašala in ga pogledala.
»Dala si mi telefonsko, drugega pa ne. Kako ti je ime?« je rekel.
»Lucy. Ti?«
»Dan. Lepa verižica. Kje si jo dobila?« Nasmehnil se mi je.
»Em mi jo je kupila.«
»Greva na sprehod?« je rekel.
»Itak,« sem rekla in vstala.
Ko sva hodila po pomolu je od nekod prišel pes in potisnil Dana v vodo. Prijel me je za roko in tudi jaz sem padla v vodo.
Zaskrbljeno me je pogledal in začela sem se smejati. Tudi Dan se je začel smejati in skupaj sva zlezla iz vode. Pogledal je mojo roko.
»Zdaj sem ti dolžan 2 sladoleda.« je rekel.
»Saj ni treba. Iti moram domov.« sem rekla.
»Te pospremim?« je vprašal.
»Jap, lahko, če hočeš.« sem rekla in odpravila sva se proti apartmaju.
»Kako dolgo boste še tukaj,« sem vprašala.
»Teden dni… Vi?«
»Enako,« sem rekla. »No, tukaj sem jaz.«
»Adijo,« je rekel in stopil bliže meni. Poljubil me je na usta, a nežneje kot Josh.
»Čao.« sem rekla in gledala kako je odšel.
»A ti nisem nekaj rekel?«
Prestrašila sem se in obrnila. Iz oči v oči sem gledala Josha.
»Jaz sem ti pa rekla, da se mi ne približuj!« sem rekla.
»Ne veš česa sem zmožen…« je rekel.
»Ti pa neveš, česa sem zmožna jaz.«
Obrnila sem se in odšla proti apartmaju.
»Poslušaj me, ti…«
»Ne, ti poslušaj mene.« sem rekla.
»Kako se ti pogovarjaš z mano?« je rekel in me potegnil za lase.
Zakričala sem in začela sem ga brcati. Spustil me je, ko sem ga zadela v koleno.
Začela sem teči. Na sredi poti sem dobila sms:
Saj veš, kaj sem rekel. In tega se bom držal, če ne boš nehala z Danom.
Ko sem prišla v apartma sem legla na posteljo in čakala, da so prišli oni.
»Em, greva na sprehod, nekaj ti moram povedati.« sem rekla in odšli sva po poti do plaže.
Začela sem govoriti…
10. januar 2014
svetovno......next
10. januar 2014
next
11. januar 2014
u153174
u153174
next
11. januar 2014
jutri bom pisala next, ker se mi danes sploh ne da.... -.-
11. januar 2014
sori, kr nisem pisala, sam sem se ta teden imela za učiti fuuul....

»Luc, zakaj mi nisi povedala?« je rekla Em. Objela me je in nekaj časa sem se borila s tem, da ne bi jokala.
»Živijo, Lucy,« sem zaslišala za hrbtom.
»Izgini, Josh!« je rekla Em in jaz sem se obrnila.
»Saj sem se prišel samo malo, da bi se pogovorila, Lucy. Lahko greva na samo?« je rekel.
Em je že stopila naprej in bila je pripravljena, da bi ga kar na mestu usekala.
»V redu je Em.« sem rekla in jo objela.
Sledila sem Joshu do borovcev, kjer je obstal.
»Kaj hočeš?« sem ga jezno vprašala.
»Samo pogovarjal bi se, Lucy.« je rekel.
»Kaj hočeš Josh? Ti se nikoli samo ne pogovarjaš!« sem rekla še bolj jezno.
»Kaj sva se zmenila?« je vprašal.
»Midva se nisva zmenila nič, ti si se zmenil sam s seboj.« sem rekla in se obrnila.
»Kaj si ti upaš? Ali se zavedaš, da te lahka za lase tako zagrabim, da ti bomo vsi izpadli.«
»Ja, ampak ne boš! Saj veš, da znam tudi jaz brcati? In vedno zadanem tja kjer hočem. Naslednič bom zadela malo višje od kolena.« sem rekla grozeče in se obrnila.
»Lucy,« je rekel in se postavil čisto blizu mojega obraza. »Pusti Dana, ali pa se bo kaj zgodilo, tebi in njemu.«
»Josh, izgini!« se je od nekod pojavila Em.
Odrinila ga je in me prijela za roko. Praktično me je odvlekla do apartmaja.
»Hvala Em,« sem rekla in odšla na balkon. Zastrmela sem se v sosednji apartma. Preden sem se zavedala je minila ena ura. Pojedla sem večerjo in odšla spat.
4. dan
Zbudila sem se z močnim glavobolom. Hripala sem in hripala, dokler mi ni mam prinesla čaja. »Luc, danes ni šanse da greš na plažo.«
»Neeee,« sem zahripala.
Čez deset minut so odšli in ostala sem sama. Zaspala sem nazaj.
Zbudil me je zvonec pri vratih. Odšla sem do vrat in jih odprla.
»Dan,« sem rekla in opazila, da ne hripam več tako.
»Živijo Luc. Slišal sem, da si bolna in sem te prišel pogledat.«
I, kako srčkano.
Nagnil se je proti meni, da bi me poljubil.
»Ne, nalezel se boš češa.« sem rekla.
»Vseeno mi je,« je rekel in me poljubil. Naslonila sem se na steno in on se je prislonil obme.
Zazvonil je telefon.
»Ja?« sem se oglasila.
»Lucy? Zakaj si z Danom?« je rekel Josh.
»Kaj te to briga.« sem rekla in prekinila. Spet sva se začela poljubljati.
Ko je ura odbila 12 je Dan odšel, ker nisem bila preveč navdušena, da bi me zasačili, kako se mečkam z fantom, ko sem zjutraj rekla da sem bolna. Čez petnajst minut so res prišli in spet sem se pretvarjala, da sem bolna.
Večino dneva sem ležala v postelji s slušalkami in gledala sem filme.
Do večera je bilo čisto tiho, dokler nisem zaslišala sirene. Vstala sem in ko sem videla, da gre proti plaži, sem zagrabila Em in jo odvlekla do plaže.
Na plaži sva zagledali policijski trak. Zrinili sva se čim bolj naprej. In na tleh sredi množice, je ležalo truplo.
17. januar 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg