Forum
mike, ne dotikaj se tega dnevnika, NIKOLI!
če še vedno bereš: TAKOJ PRENEHAJ!

DIARY OF KELLIE.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
23. SEPTEMBER, 2012
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
no, kot pri vsakem dnevniku, na vsaki prvi strani, se bom tudi jaz ̶p̶̶r̶̶e̶̶d̶̶z̶̶t̶̶a̶̶v̶̶i̶̶l̶̶a̶̶ ̶ predstavila:
ime mi je kellie in stara sem 13 let. na žalost imam enega mlajšega brata, ki sem ga prej
omenila. ja, zelo rad kuka po mojih dnevnikih s svojimi lepljivimi prsti, zato naj vas ne
preseneča, če bo katera stran umazana od čokolade ali česa drugega. živim v londonu skupaj
z mamo in očetom. prej smo živeli v sloveniji, kakor vi, ki zdaj to berete, ampak iz poslovnih
razlogov mame in očeta smo se preselili sem. zaenkrat živimo v stanovanju pod lokalom, kajti
sem smo se preselili pred enim tednom. zato grem vsak dan v govorilnico in iz tam pokličem
najboljše prijateljice, da jim poročam novice. no, danes pa je moj prvi dan v šoli in po mojem
bom morala za govorilnico zapraviti vsaj dvakrat več bankovcev kakor navadno. mama me je
peljala do šole. ker ni bila ravno blizu sva se morali peljati kar nekaj časa. ker spadamo pod
malo bolj bogato družino, je naš nov mercedez-(upam, da se tako napiše) pritegnil kar nekaj
pogledov. "hvala mama." sem rekla in jo objela. "naslednje dni boš šla s šolskim avtobusom, to
veš kajne?" je rekla, mi pomežiknila in me objela. pokimala sem in izmomljala "čav" in odprla
vrata. nekdo za mano je predirljivo zažvižgal. zavila sem z očmi in se nisem ozrla, temveč sem
odločno odkorakala v šolo. tam me je pričakala pomočnica ravnatelja, ki me je toplo sprejela in
skupaj sva se napotili do mojega razreda. tam je ravnokar zvonilo, kar me ni presenetilo po tako
dolgi hoji po šoli. ko je odšla, me je razredničarka predstavila in še sama sem morala doreči par
povedi. ko sem končala, je nekdo spet zažvižgal in na hitro sem pogledala kdo je bil to. ni bilo
prav težko, kajti nek frajer mi je v zrak molil stol, češ izberi mesto poleg mene. seveda je to
opazila učiteljica, zato me je vprašala, če bi se usedla poleg tistega bedaka. seveda sem odklonila
prošnjo, zato me je posedla zraven punco s šavjem na glavi. ni bilo prav nič bolje, če mene vprašaš, kajti ko sem jo pogledala, se mi je zdelo kakor da iz njene glave skače na milijone uši,
kar me ni prav nič presenetilo zaradi tistega gnezda na glavi. zavzdihnila sem in se napotila do
svojega mesta. kmalu je zvonilo, zato nismo utegnili nič napisati, se je pa zato med odmorom
zbrala gruča najstnikov pred najino mizo in nekateri sploh niso bili iz našega razreda. awkward.
seveda se mi je prva predstavila moja ljuba soseda. DOBESEDNO se je najprej počohala po svojem
šavju in mi nato podala roko naj se rokujem z njo. naivno sem se nasmehnila in ji podala roko.
hotela sem si jo obrisati v hlače, ampak je še kar pasla oči na meni. joj. bilo je še par minut do
zvonjenja in komaj sem v aktovko za prvi šolski dan zapisala naslov "biology", že je v razred planil
učitelj. po višini in videzu, je bil moram priznati, kar malo podoben našemu bivšemu vrtnemu palčku. ime pa mu je bilo čisto usojeno, kajti mama in oče sta ga poimenovala "dwarf", kar naj bi
v angleškem prevodu pomenilo škrat. vsaj mislim.. tako so kot blisk minile vse ure in kmalu je bilo
na vrsti kosilo. vrsta šolarjev se je vila po jedilnici in sama sem bila med zadnjimi. groza! ko sem pa končno prišla na vrsto in pomolila krožnik kuharici, mi je NISEM MOGLA VERJETI z svojo zamaščeno roko, ki je držala zajemalko DOBESEDNO pljusknila ogabno brozgo na krožnik. začutila
sem, kako se mi zajtrk dviga po požiralniku in najraje bi bruhnila naravnost v kuharico, vendar sem se le zadržala. ko sem se obrnila sem spoznala, da sem sama. moja soseda je veselo klepetala s prijateljicami in ni niti dvignila oz. obrnila pogleda do mene, vsi drugi so bili pa tudi s svojimi prijatelji, zatorej mi ni ostalo nič drugega kot, da se vsedem poleg piflarjev za mizo. "živjo." sem rekla, seveda po angleško in se vsedla poleg njih, vendar ni dolgo trajalo preden se je spraznila
vsa miza. ja halo! na koncu sem šarila po brozgi, vanjo vrisala nasmešek in odložila pladenj. na poti domov sem vsa obupana sedla na klopico v parku, in obupano strmela predse. "si vredu?"
dvignila sem pogled. pred mano je stal fant, z modrimi očmi in prelepim nasmehom. "ja, vsaj mislim. šola me ubija." sem izmomljala. "si nova tukaj, kajne?" hotela sem vprašati, kako ve, vendar sem se spomnila, da je očitno, ker nimam tistega "britanskega naglasa", zato sem samo
prikimala. "no zdaj, pa moram iti, ker že tako ali tako zamujam. se vidiva naslednjič!" je še rekel in preden sem mu odzdravila je izginil za bližnjim ovinkom. spet sem se podala v brezkončno pot do avtobusne postaje. seveda sploh nisem vedla kje je, zato sem panično krožila okoli. konec koncev sem potem le našla pot in to šele čez eno uro. ko sem prišla domov, je mama zaskrbljeno spraševala kje sem bila in povedala sem ji .. pač povedala sem ji resnico. ker sem imela na bremenu kar nekaj domačih nalog, sem se odločila, da jih kar zdaj naredim, zato sem se odločila,
da vmes napišem še tale dnevnik. ura je točno 20h zato bom zaključila in se dokončno posvetila nalogi..

ᵏᵉˡˡᶤᵉ
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

šє мαℓσ ѕℓιк:

кєℓℓιє:



мιкє:



мσנ zαנčєк вιηє (кι ηι вιℓ σмєηנєη ν тєм ∂єℓυ, вσ ρα ν ηαѕℓє∂ηנєм):



ηєχт؟ c:
18. november 2012
next
18. november 2012
u105028
u105028
neeeeeeext
18. november 2012
šє νѕαנ ∂να ηєχтα c:
+ hvala vam da berete!
18. november 2012
next in next
<3
19. november 2012
šє νѕαנ en ηєχт prosim c:
+jutr pism do takrt, pa bi bla vesela še kšnga obiska na tej zgodbici =^.^=
19. november 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg