Forum
Hej, odločila sem se, da napišem zgodbo. Puncine dnevnike bom pisala v angleščini, ostalo pa v slovenščini. Upam, da vam bo všeč<3*
28. januar 2016
Chapter 1-New start





That's me. Hell's smoke. Red death. Princess of darkness. I'm roler of the city. I'm mysterious. I'm dangerous. I'm devil. But just on stage. In real life, I'm just a normal teenager, Ariana Annabelle Wahyte. Ok, maybe I'm not soooooo normal. I look pretty much amazing. I have a lot of money. And I'm famous. I acted in movies about girl from other world, Mackenzie Ocean, who lives on Island of darkness. She is sixteen and she is devil. I acted her in all movies from the Kiss of darkness saga. Eight movies. Eight years in the studio. Fine, I totaly wasn't normal, but now I am. I'm ready for new start, new chapter of my life. New school, new friends and nobody will know me. That's what I thought.
28. januar 2016
čeprav ni nič bralcev, bom pisala naprej, kar tako zase. pa vse bo v slovenščini
31. avgust 2016





1. september
Vstopila sem v razred in poskušala delovati normalno, a v resnici sem bila živčna razvalina. Vedela sem, da me bo kdo prepoznal. In vedela sem, da bodo vsi zelo presenečeni, saj sem v resnici veliko mlajša kot Mackenzie Ocean. Stara sem trinajst let in pol in sem v osmem razredu. A za filme so me vedno zelo naličili, da bi izgledala starejša.
Oblečena sem bila v poletno obleko iz Tally Wejla in obuta v japonke s perlicami. Rjavordeče lase sem si spletla v ribjo kost na strani, nosila sem malo maskare in lahno roza glos. Poskušala sem izgledati kar se da običajno in lahkotno. Usedla sem se na stol v zadnji vrsti in potegnila na plano zvezke in knjige. Kemija je minila čisto v redu, potem pa se je zgodilo. Punca iz prve vrste je med odmorom prišla do mene. Ima svetle lasne podaljške, modre oči, in izgleda kot barbika. "Ti si Ari W.!" je zavreščala. "Kaj nisi ful starejša?" Odkimala sem. "No, jaz sem Alison. In ne poskušaj mi speljati mesta najbolj priljubljene punce, ker ti ne bo uspelo." Potem je zamahnila z lasmi in odvihrala, jaz pa sem samo presenečeno buljila za njo.
31. avgust 2016
[img]http://anandamarga.org.sg/wp-content/uploads/2009/08/Yoga-Studio-Guelph-2.jpg
Pomislila sem, da so nekateri ljudje pač nori. Na vsaki šoli imajo priljubljena dekleta, in tu je to pač Alison. A ona je drugačna. Ona je morski pes z zapestno uro Louis Vuillton in trakom za lase z biseri. Ona je piranha z roza maskaro za daljše trepalnice in bež usnjeno miniko. Take in podobne misli so mi rojile po glavi, ko sem jo med kosilom opazovala, kako se spravlja na tiste punce, ki so bile po njenem "piflarke." Za piko na i pa mi je med zadnjo uro po kosilu, fiziko, torba padla na tla in iz nje se je skotalila škatlica z vložki. Fante je skoraj pobralo od smeha, jaz pa bi se najraje vdrla v tla. Moj prvi dan se ni začel ravno najbolje.
Nikoli nisem pričakovala, da bom po dveh urah najbolj priljubljena in bom imela kup oboževalcev. Upala se le, da bom našla prijateljico. Še nikoli nisem imela prijateljice. Na snemanju so bili vsi starejši od mene, prostega časa pa sploh nisem imela. Niti sestre ali brata nisem imela, zato sem bila zelo osamljena.
Ko sem prišla domov, sem najprej naredila nalogo, nato pa sem se peš odpravila na obalo. Vedela sem, da me v trenutkih napetosti lahko pomiri le joga na sproščujočem kraju. In kaj je bolj sproščujočega kot osamljen pomol in šumenje valov? Hodila sem približno pol ure. Nato sem stopila na pomol, se postavila v pozo drevesa in zaprla oči. Razmišljala sem o Alison. Le kako je lahko tako zlobna? Potem sem pomislila še na Mackenzie Ocean. Ona je svoje probleme pisala v dnevnik. Odločila sem se, da poskusim tudi jaz.
Sedla sem v lotosov cvet in roke že spet postavila v drevo. Nekaj časa sem tako sedela in uživala, ko sem zaslišala šum. Sunkovito me je potegnil iz moje oaze miru in hitro sem se obrnila. A za mano ni bilo nikogar, le grmovje se je rahlo pozibavalo. Pomislila sem, da je verjetno kakšna ptica in nadaljevala s pozo psa, ki sem jo pravkar izvajala. Čez nekaj minut sem se odpravila domov. Joga me je res umirila, na Alison pa do naslednjega jutra nisem niti pomislila več.
02. september 2016





2. september
Odprla sem oči. V sobo je sijalo sonce. Vstala sem in odprla francosko okno. Pogledala sem ven. Šumenje valov, bleščeča modrina. Moje novo življenje. Stekla sem dol. Verjetno bi morala zdaj povedati kaj o naši hiši. Je ogromna, stoji pa čisto ob morju. Če bi se lahko z okna odrinila tri metre, bi pristala v vodi. Dvorišče je ograjeno z bananovci. Imamo bazen in jacuzzi. Zraven so naši ležalniki, široki kot zakonska postelja in z dvajset centimetrov debelimi blazinami. To je naša zasebna oaza. Morda se vam zdi neumno imeti bazen ob morju, ki je toplo celo leto, vendar ni. Bazen je miren, v senci in napolnjen s sladko vodo. Preveč slane vode koži povzroča alergije. Jacuzzi je pa sploh nekaj čisto drugega, saj je masažen in vroč. Zato se v bazenu kopam, v morju pa srfam, se potapljam in podobno. Kakorkoli, stekla sem torej dol. Popila sem kozarec ledenega mleka in pojedla banano. Potem sem se vrnila gor in se stuširala, si umila zobe in se oblekla. Bilo je še zelo zgodaj in imela sem še ogromno časa pred šolo, zato sem poiskala zvezek s trdimi platnicami in elastiko, na katerem je pisalo diary. Dobila sem ga za rojstni dan in bil mi je zelo všeč. Odprla sem ga in z nalivnikom napisala vanj DIARY OF DARKNESS, dnevnik teme. Vanj bom napisala vse svoje probleme in jih tako imela pod kontrolo. Obrnila sem stran, napisala datum in pomislila. Kaj naj sploh napišem? Nihče me ne mara, ojoj, na pomoč? To vendar zveni super neumno. Razmišljala sem o Alison in napisala:
1. Alison je najbolj priljubljena punca na šoli in me sovraži. Nobene prijateljice nimam. Upam, da se bo to kmalu spremenilo.
Zaprla sem dnevnik in ga spravila v torbo. Vzela sem kolo iz garaže in nanj privezala nekaj črnih helijevih balonov. Obožujem črne helijeve balone. Zdijo se mi vintage in to je res moj stil. Zavihtela sem se na kolo in se odpeljala proti šoli. Pot je po obalni cesti trajala petnajst minut. Odločila sem se, da se bom vsako jutro vozila v šolo s kolesom. Kdo potrebuje limuzino? To je tako snobovsko. Če želim dobiti prijateljico, moram biti običajna. Običajna Ari. Uhhhh...saj bo šlo. Saj bo šlo, saj bo šlo, saj bo šlo. To sem si dopovedovala, ko sem se vozila ob šumečem morju. Toda ko sem zagledala sivo šolsko stavbo, se mi je želodec skrčil. S tresočimi prsti sem zaklenila kolo. In se odpravila skozi vrata. Globoko sem vdihnila in stopila v vreščanje in kaos v razredu. Sedla sem, pripravila stvari in začela odsotno čečkati po zvezku. Saj bom zdržala, saj bom zdržala, saj bom zdržala, saj bom... Učiteljica je pridivjala v razred in natulila fante, ki so igrali nogomet z gobo. Alison je opravljala s svojo klapo in si nanašala lipglos, jaz pa sem samo sedela v kotu in razmišljala, ali je šola lahko še bolj grozna. Kmalu sem ugotovila, da lahko...
02. oktober 2016
Next in zanimivo je
02. oktober 2016
hvala
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------





Ja, kmalu sem ugotovila, da šola lahko postane še bolj grozna. Pri francoščini smo pisali nenapovedan test in imela sem precej slab občutek o svoji spregatvi glagola faire. Prebrati moram domače branje, napisati esej za angleščino, se napiflati vse kosti v telesu pri biologiji, narediti kup enačb za matematiko in se učiti zgodovino. Edina naloga, ki sem se je veselila, je bila za izbirni predmet modno ustvarjanje. Danes sem imela ta predmet prvič i sem ga resnično oboževala. zelo imam rada šivanje, slikanje in podobno. Za nalogo smo morali narediti izvirno oblačilo. Slišala sem Alison nakladati o srebrni jakni z roza žametnimi rožami in obrobo. Ja, to je bila Alison, ni pa bilo izvirno. Vso pot domov sem razmišljala o nalogi. Na mizi sem našla listek: Muci, ne bo naju do večera. Rosie kuha. Zadnji stavek je zvenel neumno. Rosie je kuharica, vedno kuha ona. Zavzdihnila sem. Rada sem imela svoja starša, vendar sta toliko delala, da ju nisem nikoli videla. ko sem bila na snemanju, sta me prišla obiskat vsaka dva meseca, pa še takrat sta se ves čas pogovarjala po telefonu. Odnesla sem zvezke gor v sobo. Po nekaj minutah mmi je Rosie prinesla suši. Moje najljubše kosilo. "Hvala, Ros. Najboljša si." Nasmehnila se je in odšla dol. Z nalogo sem se ukvarjala dve uri. Nato sem pograbila svojo skicirko, dnevnik in nekaj pisal, kozarec pomarančnega soka in kopalke in se odpravila do jacuzzija. Vroča voda mi je dobro dela. Prelistala sem skicirko. Nič ni bilo dovolj ekstravagantno. Vzela sem dnevnik.
2. september
1. Goro dela imam in ne vem, kako bom zdržala celo leto. Ne vem, kakšno oblačilo naj naredim za modno oblikovanje.
2. Scena s prijateljicami ne kaže nič bolje. Verjetno bom leto preživela sama.
3. Starši kar naprej delajo. Nikogar nimam za pogovor.
4. Ne morem nehati razmišljati o skrivnostni osebi na pomolu. nekako se mi dozdeva, da ni bil ptič ali mačka.
Pogledala sem številko 4. Res sem veliko razmišljala o tem. ne nazadnje sem slavna. Lahko bi bil kakšen čudaški zalezovalec. Ob misli na to me je zmrazilo in hitro sem zaprla dnevnik. Stopila sem iz vode, se posušila in oblekla. Zaslišala sem zvonec. Čudno. Starša bosta doma šele okrog polnoči, to je v njunem jeziku "zvečer." Pogledala sem skozi kukalo in srce mi je poskočilo. Odprla sem vrata. "Dr. Mayfair? Imate novice o Cottoncandy?" To je moja psička. Imela je operacijo noge in tri tedne je bila na kliniki. Zelo sem jo pogrešala.
"Pozdravljena, Bella." Vedno me je klical z mojim drugim imenom Annabella. "Cottoncandy je zdrava. En teden je še ne vodi na dolge sprehode, pa o vse, kot je treba." Šel je do avta in iz njega potegnil puhasto kepico. Obe sva zacvilili od veselja. Odnesla sem jo gor. Naenkrat sem dobila krasno idejo za modno oblikovanje. Nihče ni rekel, da mora biti človeško oblačilo. "Ljubica, moj model boš!" sem vzkliknila. Pognala sem se na delo. Izbrala sem tiffanyjevo modro svilo in čokoladno rjav trakec. Naredila sem oblekico s trakcem za pas. Slikala sem Cottoncandy z njo in jo objavila na instagramu. Zaradi igranja imam 5 milijonov sledilcev in lajki so se začeli dobesedno vsipati. Moja prva objava v novem življenju. Izklopila sem telefon, se stuširala, preoblekla v pižamo, umila zobe in šla spat. Zjutraj me je na telefonu čakalo glasovno sporočilo. "Srčica zlata, z očkom naju en teden ne bo. Sva v Franciji. Moraš razumeti, da je to odlična poslovna priložnost. Rada te imava. Če kaj potrebuješ, reči Rosie. Poljubček, mami." Skoraj sem zajokala. Oblekico sem spravila v torbo, se pripravila in uredila, pojedla banano in jogurt, vzela kolo in se odpeljala v šolo. Prvo uro sem imela modno oblikovanje. Vsaj na stvar, ki se je lahko veselim. Pet minut pred poukom sem na poti v učilnico še enkrat preverila telefon. To, kar sem videla, me je tako presenetilo, da sem kriknila in vrgla telefon nekemu dekletu v naročje.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Bila bi vesela kakšni teorij in kritik. Kaj je bilo na telefonu? Kdo je dekle?
11. oktober 2016
u193768
u193768
Neeeext
I have no idea
Tole je perfect
11. oktober 2016
hvala
12. oktober 2016
mogoče bo Next že danes
12. oktober 2016




----------------------------------------------------------------------------------------------------------------To, kar sem videla, me je tako presenetilo, da sem kriknila in vrgla telefon nekemu dekletu v naročje. "Oprosti," sem zamomljala in se zazrla v punco. Hodila je v moj razred, vendar ji nisem posvečala posebne pozornosti. Zdaj sem jo prvič zares pogledala. Bila je zelo lepa. Imela je zlatorjave lase in zelene oči, obrobljene z diskretnim zlatim svinčnikom. Oblečena je bila v bele raztrgane kavbojke in turkizen pulover. Nasmehnila se mi je. "Že v redu. Kaj pa je bilo na telefonu? Oh, oprosti, to ni moja stvar. Hej, kaj nisi ti Ariana? Igralka?" Prikimala sem. "Jaz sem Richelle Jeffers. Lepo te je spoznati, Ariana." Zazdelo se mi je, da bi bila lahko Richelle moja prijateljica. "Reci mi Ria."
"Ti pa meni Rikki." Zarežala se je. "No, a mi boš zdaj, ko sva frendici, povedala, kaj je bilo na telefonu?" Zavzdihnila sem. "Bil je mejl od mojega agenta. producenti bi radi posneli še več nadaljevanj Kiss of darkness, ker je bilo prvih osem filmov tako uspešnih. Pravi, da je to neverjetna priložnost, a snemanje bo tokrat v Franciji, ne v Hollywoodu. Francija je res daleč in ne vem, če sem se pripravljena odseliti. Spet. Sploh zdaj, ko imam končno prijateljico." Ob zadnjem stavku sem zardela. Rikki je odkimala. "če nočeš iti, pa ne pojdi. Zaslužiš si normalno odraščanje." Prikimala sem in skupaj sva šli do razreda. Ker je sedela eno vrsto za mano, sva neprestano klepetali, dokler naju ni učitelj razsedel. Enako je bilo pri vseh predmetih. Po pouku sva šli skupaj na kosilo in potem me je Rikki pospremila domov. "Bi hotela prespati pri meni? Staršev ne bo cel teden." Rikki je bila navdušena nad idejo. Stekla je domov po stvari, jaz pa sem šla pripravit sobo za goste. Kmalu se je vrnila in s skupnimi močmi sva se prebili skozi nalogo. Okrog treh je v sobo prišla Rosie s špageti s paradižnikovo omako. Rikki me je pogledala. "Naj uganem. Tole je vaša osebna kuharica?"
"Pravzaprav je res," sem priznala in zardela. Bilo mi je nerodno, saj se je Rikki, ko je prišla, najprej pol ure čudila nad našo hišo. Rosie se je odkašljala. "Ariana, hotela sem te prositi za velikansko uslugo. Moja mami ima pljučnico in želela sem si vzeti dva dni prosto, da jo grem pogledat. Ampak saj vem, zdaj ni tvojih staršev..." Utihnila je in me pogledala. "Veš kaj, kar cel teden si vzemi prosto Rikki bo pri meni cel teden."
"Res?!" sta vzkliknili obe hkrati. Zarežala sem se in prikimala. Rikki me je objela, Rosie pa je poklicala taksi. Tisti trenutek sem bila najsrečnejša oseba na svetu. Imela sem najboljšo prijateljico! Naslednji teden je bil prečudovit. Z Rikki sva skupaj kolesarili v šolo, se igrali s Cottoncandy, se kopali, si izdelali zapestnice prijateljstva, skupaj delali naloge za modno oblikovanje, gledali filme in se zgražali nad Alison. Najbolj pa mi je bilo všeč, da me je Rikki naučila kuhati. Bila je izvrstna! Končno sem znala sama pripraviti špagete, omleto, mafine, palačinke, hrenovke, pico, kuskus in rižoto s šampinjoni. Počutila sem se zelo samostojno. V tem tednu sem tudi izvedela več o svoji novi prijateljici. V njeni družini sta mama in oče in sedem otrok. Rikki je najstarejša, potem so trije fantje, najmlajše pa so trojčice. Neskončno sem ji zavidala. Dala bi vse, da bi tudi jaz imela sestre in brate. Poleg tega so imeli tudi psa pasme jack russel z imenom Chocolate. To se mi je zdelo smešno. Cottoncandy in Chocolate. Očitno sva res sorodni duši, če zbereva še podobno ime za ljubljenčka. Kakorkoli, nedelja je prišla kot bi mignil. Rikki se je poslovila in domov sta prišla starša. Bila sem res jezna nanju, saj sta v celem tednu poslala le en sms: "Sonček, kako si? Uživava in se kmalu vidimo. Lp, mami in ati." To je bilo vse in ta čustveno nabit roman je prišel v sredo. Potem pa niti glasu. Tudi Rosie se je vrnila. Njenega dopusta staršem nisva omenjali. Upala sem, da se bom zvečer lahko s starši pogovorila o Rikki, šoli in svojem življenju na sploh, in na začetku je kazalo dobro. Rezervirali smo mizo v restavraciji Lavina Sol in se prvih nekaj minut prijetno pogovarjali o moji novi šoli. Potem pa je prišla njuna kolegica iz službe in ves nadaljni večer sta se pogovarjala z njo, ne da bi opazila, da sem zbežala skozi okno wcja.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Kako se vam zdi?
12. oktober 2016
u193768
u193768
Grozne starše ima in Rikki se mi zdi super.
Neeext
13. oktober 2016





Ne morem verjeti, da sem res to naredila. Plezanje skozi okno. Uau. Noč je bila topla, zato me ni skrbelo. Zavila sem na plažo, sezula japonke in jih nosila v roki. Pesek je bil še vedno pregret od sonca. V daljavi je bilo videti zadnje žarke zahajajočega sonca, Voda je pršila in mi močila noge. Na obrazu sem čutila topel vetrič in sol. Bilo je čudovito. Bruhnila sem v jok, noge me niso več držale. Klecnila sem in preprosto obsedela na toplem zlatem pesku, morje mi je objemalo stopala. Iz torbe sem potegnila nalivnik in dnevnik. Prejšnji teden nisem napisala nič, zdaj pa se je nabralo veliko.
1. Zakaj imam prav jaz starše, ki jim ni mar zame, ki me ignorirajo in se jim zdi vse pomembnejše od njihove lastne hčerke? V osmih letih snemanja sem ju zelo pogrešala, onadva pa mene očitno ne, saj sta prišla le enkrat na tri mesece. Vedno enaki izgovori. Sestanki, potovanja, poslovne večerje, denar, denar, denar. To je tako nepravično. Rikki mi je povedala vse o njeni čudoviti družini. Če bi imela možnost, bi se takoj preselila k njej, ampak ne, tega mi pa ne bi pustili. Le kaj bi rekli kolegi iz službe? Edina stvar, ki ju zanima. Da ne bi slučajno izgubila svojega ljubljenega denarja.
2. Zaradi tega pobega si bom verjetno prislužila najdaljšo kazen v življenju. Seveda, to pa znata. Mi vzeti računalnik, tablico, prepovedati sladkarije en teden, mi dati hišni pripor do konca življenja… To je zanju enostavno. Zakaj bi vzgajali otroka, ga imeli radi in mu nudili pomoč in ljubezen, ko pa ga lahko pustimo, da do vratu zabrede v težave in ga potem kaznujemo, češ, nisva te tako učila!!!!!!!
Napisala sem več kot eno stran dnevnika, ga pospravila in jokala naprej. Objela sem svoja kolena, solze so kapljale v morje, pesek se je že zdavnaj ohladil in začelo me je zebsti. Še bolj sem zajokala, saj sem bila sredi noči sama zunaj tri in pol kilometre od doma, brez hrane, mobitela in oblačil. Zato sem se odločila, da preprosto jokam do jutra in počakam, da pridejo prvi kopalci. Ali pa se zakopljem do nosa v pesek in se smilim sama sebi, tudi to bi šlo. Tako sem se nekaj časa valjala v samopomilovanju in razmišljala o bednosti svojega življenja.
»Hej.« Glas je prišel od nikoder in na smrt sem se ga ustrašila. Obrnila sem se in zagledala Rikki.
»Omg, Rikki, skoraj bi me kap. Kaj delaš tu?«
»Boljše vprašanje je, kaj ti delaš tu? Ura je tri zjutraj, mlada dama! In oprosti, ker sem te prestrašila. Že drugič.«
»Pobegnila sem iz restavracije. Saj veš, večerja s starši ni izpadla ravno najbolje. Zbežala sem skozi okno veceja.« Tedaj me je spreletelo: »Kako to misliš, že drugič? Hej, kaj si me ti takrat gledala med jogo?« Postalo ji je nerodno. »Sori. Mislila sem, da se moja mami. Šla je na plažo in joga studio ima. Potem pa sem videla, da si ti in sem postala radovedna. Saj veš, ker si nova, pa svetovno znana igralka…«
»Že v redu. Tvoja mami ima joga studio? To je tako mega!«
»Tvoja mami ima pa firmo mejkapa in tovarno parfumov. In tebi se zdi joga studio kul. Pridi, spremila te bom do doma.« Vstali sva in se napotili navzdol po plaži. Z Rikki je bila pot milijonkrat bolj zabavna. Kmalu sva bili doma. Poslovili sva se in odtihotapila sem se skozi stranska vrata. Stuširala sem se z vročo vodo, se oblekla v pižamo in skočila v toplo posteljo. Tik, preden sem zaspala, sem slišala, da je na dovoz zapeljal avto. Starša sta se ob petih ponoči končno vrnila z zabave.
18. oktober 2016
u193768
u193768
neeeeext
18. oktober 2016
neeeeeeeeeeeeeeeext
19. oktober 2016
Hej, samo da vesta, nexte bom dajala večinoma čez vikend in ob ponedeljkih in počitnicah, ker imam takrat najkrajše treninge. Upam, da mi bo zneslo dat en ali dva nexta na teden
20. oktober 2016





Zjutraj sem se zbudila zelo zgodaj. Sončni žarki so me božali po obrazu. Odprla sem oči. Bolela me je glava in oči so me pekle, a presenetljivo nisem čutila zaspanosti. Stuširala sem se, se oblekla, umila zobe, nakodrala lase in se naličila. Nato sem poklicala Rikki, vendar se ni javila. Verjetno je še spala. Odprla sem balkonska vrata in se zvila na stolu. Zaprla sem oči in uživala v zadnjih trenutkih jutranjega miru. Oboževala sem svežino in ostrost morskega zraka, zadihala sem s polnimi pluči. Ob pol sedmih sem vstala in se počasi napotila dol. Pričakal me je vihar. Mama je stala pred ogledalom v bordo suknjiču, hlačah barve šampanjca in bordo visokih petah. Lase je imela spete v figo, v roki pa je držala svojo sivo torbo. Njena torba ima vse, pa vendar deluje urejeno. Ko sem bila manjša, sem jo oboževala. V njej je računalnik, plastenka vode, jabolko, mape, lističi z novimi vonji parfumov, kup kreditnih kartic in dva telefona, pilica za nohte, rezervni dezodorant, ličila in sto drugih drobnarij. Kot da bi pakirala za dvomesečno potovanje na nenaseljen otok. Iz kamna. Poskušala sem se neopazno izmuzniti do hladilnika, pa me je opazila v ogledalu. Damn it. Njen obraz je zafarbal do globoko slivove barve. Neverjetno, kako se lahko rdečica prebije skozi vse te plasti nesramno dragega pudra. Počasi je obrnila glavo proti meni. Na njenih ustnicah se je nabralo ivje, tako leden je bil njen glas. »Ariana Annabella. Kako si DRZNEŠ pobegniti od DRUŽINSKE večerje? Osramotila si naju. Kako misliš, da sva se s tvojim očetom počutila, ko naju je Sarah opozorila, da si že kar dolgo na wcju?« A, tako. Njuna sodelavka ju je morala opozoriti, da se je njuna lastna hči morda utopila v wc školjki?! Preprosto sem izklopila ušesa in mislila na Rikki. Še uro in pol, pa jo bom spet videla. »…pobegniti skozi okno? Da ti kaj takega ne pade več na pamet!« Mama se je že kar dobro razkurila. Njen obraz je postajal vse bolj purpuren. Zanimivo. »Seveda bova z očetom razmislila o primerni kazni. Čakaj… Pravzaprav že vem. Pripor za dva tedna. Brez tiste trapaste divjakinje. Tanya ali Terry ali karžepač. Slabo vpliva nate.« Zdaj sem se razjezila jaz. »Uau, mami, ne morem verjeti. Opazila si, da se družim z nekom. In ime ji je Richelle! Tudi to bi lahko vedela, ko že tako podrobno spremljaš moje življenje. Ali pa raje gledaš, kot poslušaš? To pojasni, zakaj so ti zakrneli slušno organi. Ušesa imaš samo za uhane!«
»Oh, smo sarkastični, mala gospodičnica Vsevednica?« Sovražim, ko me tako pokliče.
»No, saj sem imela dovolj časa, da sem izpopolnila svoj sarkazem, ko sta se ne-zmenila zame!« sem ji zabrusila. Prepir se je bližal kritični točki.
»Kako si drzneš! S tvojim očetom se trudiva zate, ti pa si nehvaležna smrklja! Veva, kaj je najboljše zate in ta…Danielle to zagotovo ni!«
»Ime ji je Richelle!«
»Si pa pikolovska!«
»Saj sem se učila od najboljših! Čeprav, sodeč po tvojem mejkapu, o tem nisem več tako prepričana…« Njeno diskretno senčilo se je med prepirom res nekoliko razmazalo, mat bordo šminka je izgubila barvo in lasje so ji uhajali iz fige.
»Zdaj pa dovolj! Zaradi tebe bom zamudila v službo.« Odpeketala je do avta in si med tem besno popravljala frizuro. Iz hladilnika sem vzela jogurt in ga pogoltnila v desetih sekundah. Nato sem pograbila kolo in se odpeljala v šolo. Prispela sem le nekaj minut pred začetkom pouka. Rikki me je čakala pri omarici. Z nasmehom me je pozdravila in mi povedala, da se že zelo veseli, da greva popoldne srfat. Vzdihnila sem in ji povedala o jutranjem prepiru. Videti je bila zelo žalostna. Ne morem verjeti, da sem razočarala osebo, ki me je ob treh zjutraj tolažila na plaži.
21. oktober 2016
oprostite, da je zelo kratek Next, ampak sem bolna in ne morem ravno pisat
21. oktober 2016
u193768
u193768
Next
21. oktober 2016
Sej vem da se zdej ful nč ne dogaja in je bedno sam mam v mislih ene par preobratov in so povezovalni nexti bolj tako-tako
21. oktober 2016





»Oprosti, res mi je žal,« sem zamrmrala.
»Saj je v redu. Nisi ti kriva. Tvoja mami je pač nemogoča. Brez zamere.«
»Kako si drzneš! Moja mami ni grozna!« Rikki me je presenečeno pogledala. »To bi bila žalitev za vse grozne ljudi. Moja mami je pitbul z drago mat šminko in pobeljenimi čekani.« Obe sva se zarežali. »Za trenutek me je že zaskrbelo, da misliš resno!« Ni bila več videti slabe volje, prav nasprotno. Zelene oči so se ji veselo svetlikale. »Res sem se veselila, da bova popoldne preživeli na plaži. Skupaj.«
»Ne skrbi. Dva tedna nista tako dolga. Lahko se pogovarjava v šoli, po video chatu, lahko si dopisujeva… Saj bo. Zdaj pa pridi, greva v razred. Zaradi klepetanja na hodniku sva zamudili že dvakrat ta teden in učitelji so na robu živčnega zloma!«
Dan se je vlekel kot razmočeno testo za pico, ker sem se z Rikki lahko pogovarjala samo med tekanjem iz ene učilnice v drugo. Komaj sem zdržala do kosila. Že med zvonjenjem sva si stekli v objem. Alison naju je zaničljivo pogledala in se delala, da bruha, vendar nama ni bilo mar. Skupaj sva sedeli pri mizi ob oknu, se pogovarjali in se zgražali nad šolsko hrano.
»Kdo da mleko za kosilo? Mislim, samo, ker je poceni, še ne pomeni, da paše k špagetom!«
»In kdo špagete NALOMI pred kuhanjem? Halo?!« Rikki ima teto v Italiji, zato se spozna na testenine. Skupaj sva določili, da je mleko z nalomljenimi špageti zločin proti človeštvu in med smehom sva si izmišljevali peticije za boljšo hrano v menzi.
Naslednje ure niso bile tako dolgočasne, modno oblikovanje pa je bilo naravnost fantastično. Alison je za jakno dobila tri, ker jo je pobrala iz Desigualovega jesenskega kataloga. Dobila sem pet za pasjo oblekico, prav tako kot Rikki za pižamico s srčki iz pliša za svoje mlajše sestrice. To je bil edini predmet, pri katerem sva še vedno sedeli skupaj, saj naju je imela učiteljica rada.
Po pouku sva skupaj odkolesarili domov. Pospremila sem Rikki do njene ulice, nato pa se odpeljala do naše hiše. Ko sem odklepala vrata, si nisem predstavljala, kaj me čaka. Mama in oče sta bila sredi divjega prepira.
»Premlada je še!«
»Za božjo voljo, dragi, trinajst let je stara!«
»Ne moreva je kar pustiti!«
»To je odlična poslovna priložnost in pri tisti prijateljici ji bo čisto dobro! Obožujeta druga drugo!«
»Živjo,« sem rekla. Starša sta utihnila. Mama je bila zadihana in rdeča, kot bi pretekla maraton v petkah. Dvojni.
»O, zdravo, dragica. kako je bilo v šoli?« Ne da bi počakala na odgovor, je nadaljevala. »S tvojim očetom sva prejela neverjetno ponudbo. V Egipt greva.«
»Zelo lepo. Za koliko časa?« sem zdolgočaseno vprašala. Oči se je odkašljal.
»No… Za eno leto.« Zajela sem sapo, a me je mami prehitela. »Moraš razumeti, da bova šla. Vendar imaš tri možnosti: lahko greš z nama, lahko ti najameva varuško, ali pa…« Utihnila je in pogoltnila slino. »Ali pa se preseliš k svoji prijateljici. Poklicala sva njene starše in slišati so bili navdušeni. Veliko otrok imajo in pravijo, da sploh ne bi bila problem. Komaj čakajo, da te spoznajo.« Nekaj časa je bilo vse tiho. Nato sem zatulila: »Dovolila bi mi, da se preselim k Rikki? Za celo leto?« Mama me je poskušala pomiriti. »Saj razumeva, da je to veliko in če nočeš iti…«
»SEVEDA HOČEM iti! To je tako čudovito! Oh hvala, hvala, hvala, hvala, hvala! Takoj jo grem poklicat!« Nisem mogla verjeti, da se to res dogaja. Dobila bom veliko družino in moja najboljša prijateljica bo postala moja sestra! To je bila najbolj neverjetna minuta mojega celotnega življenja. Bila sem najsrečnejša oseba na svetu. »No, to je torej urejeno. Jutri greva, zato si hitro pripravi vse, kar potrebuješ. Noella ti lahko pride pomagat.« Moje navdušenje je rahlo usahnilo. Starša se nista prav nič spremenila. »Ime ji je Richelle, ampak to sploh ni važno.«
Odplesala sem v svojo sobo in poklicala bodočo sestro. Pol minute sem smo zadihano tulila v telefon, da me ni nič razumela. Ko je končno dešifrirala, kaj sem ji sporočala, sva dve minuti družno vreščali v telefon in od veselja skakali po sobi. Čez deset minut je bila pri meni, da sva lahko še malo zganjali hrup in skakali okrog. Nato mi je pomagala zmetati vso kozmetiko in ostale stvari iz kopalnice v manjši kovček, oblačila in dnevnik pa sem jaz nabasala v večjega. Med pakiranjem mi je razlagala o mojem novem življenju.
»Ne boš imela svoje kopalnice, veš. Vso to kozmetiko lahko imaš v sobi. Samo dve otroški spalnici imamo, eno za punce in eno za fante. Vsak ima v sobi svoj kotiček, kjer je postelja in omara. No, pravzaprav imava samo jaz in Lindsay svoj kotiček in zdaj ga boš dobila še ti (naredili bomo prostor, nič ne skrbi), trojčice imajo trojni pograd, ker imamo zelo visok strop. Pisalne mizi so po vsej dolžini stene, vsaka ima svojo, služijo pa tudi kot kozmetične mizice, ker nimaš časa za ličenje v kopalnici. Vsak dobi pet minut v kopalnici, ker imamo samo eno. Kakorkoli, fantovska soba je podobna, ampak to ni tako važno.«
Utihnila je, jaz pa sem jo spodbudila, naj govori naprej. Zdaj sem imela približen vpogled v življenje v veliki družini, nisem pa še poznala dejanske družine.
»Torej, otrok je osem, trije fantje in pet punc. Jaz sem najstarejša, potem je dvanajstletni Park, Lindsay (nihče ji ne reče tako, vsi ji pravimo Indsy) je stara enajst, Josh deset, Trey pa osem. Najmlajše so trojčice, ki so stare pet. Mackenzie, ki jo kličemo Kenzie, Skylar oziroma Skie in Patricia – Tricie. Imamo psičko Chocolate, kar že veš. Mami je ime Thalia, očiju pa Austin. No, to je to.«
Končno sva spakirali vse stvari. Računalnik in tablico sem pustila v sobi. Vedela sem, da mi starši ne bodo pustili ključev, zato sem sunila ključ od vrta. Tako bomo imeli dostop do bazena in spaja. Vzela sem svoje kolo, saj ga bom potrebovala, ker se vsi Jeffersi vozijo s kolesom v šolo, nato pa sva se odpeljali do hiše. Tokrat sem prvič pokukala noter.
Uau, kot eksplozija… Vsega. Navdušeno so me pozdravili in takoj sem se počutila doma. Zares doma. Toplina je prihajala iz vseh koncev, večerja je dišala, slišala se je risanka, topotanje nog in razbijanje nečesa. Poslovila sem se in odkolesarila domov. Komaj sem čakala naslednji dan, zato sem kovčke že spravila v avto. Z glavo sem se sicer močno butnila v pokrov prtljažnika in skoraj omedlela od bolečina (na srečo ni bilo krvi), vendar se nisem vznemirjala. Ta dan ni moglo nič pokvariti mojega veselja.
23. oktober 2016
u193768
u193768
Omg, preselila se je k prijateljici za eno leto! Ka bi js dala za to...
Neeext
23. oktober 2016
Pr tem nextu sm sr pa kr razpisala
23. oktober 2016
✡ƁσσкAɗɗιcтєɗ✡
✡ƁσσкAɗɗιcтєɗ✡
Next
24. oktober 2016
Next nuuuujnoooooooooooooooooooooooo res je dobro in odlično in wow
24. oktober 2016
Next
25. oktober 2016





Naslednji dan sem se zbudila že ob pol šestih. Od vznemirjenja me je bolel trebuh. Spet bom začela novo življenje, tokrat brez staršev, ki jim ni mar zame, zato pa z veliko, ljubezni polno družino. Nisem mogla verjeti, da se to res dogaja.
Skotalila sem se iz postelje in v kopalnico. Stuširala sem se, si nataknila odrezane kavbojke in bela majico z znakom peace in napisom peace&love (and more love), ki sem jo dobila od producentov za konec snemanja, si umila zobe in si spela lase v čop.
Soba in kopalnica sta delovali prazno. Vse moje stvari so bile slačene v tri gromozanske kovčke in pospravljene v avto. V največjem kovčku so bile vse moje majice, nogavice, perilo, pajkice, kavbojke, krila, obleke, v vrečke pospravljeni čevlji, jakne in dnevnik. Zdelo se mi je, da ga ne bom kaj prida uporabljala, vendar sem ga vseeno vzela. Nikoli ne veš. V drugem kovčku so bili trije kompleti posteljnine (kljub Rikkijinemu opozorilu, da se pri njih vse posteljnine pomešajo), vse moje pižame, kup brisač, približno dvajset najljubših knjig, kindle (ki ga bom varovala z življenjem), šolske potrebščine, umetniški pribor in blago za modno oblikovanje, v tretjem kovčku, ki je bil najmanjši, pa je bil pribor za osebno higieno, ličila in izdelki za lase.
Cottoncandy sem zaprla v košaro in v nahrbtnik spakirala tablico in računalnik. Ker mi je Rikki povedala, da so elektronske naprave pri njih potrošni material, se mi je zdelo, da bi bil to prijazen prispevek k družinskemu življenju.
Stekla sem dol, kjer je bilo vse v razsulu. Mami je histerično preverjala e-pošto, osebne dokumente in letalski vozovnici, oči je premetaval ročno prtljago in iskal svoj računalnik, hladilnik je piskal, ker je bil predolgo odprt, sredi vse te panike pa je kot oaza miru stala miza s popolnim tihožitjem s skledo sadja.
Odločila sem se požvižgati na umetniško postavitev in izpod kupa jabolk izbrskati breskev in mango. Poiskala sem sokovnik in naredila smuti. Vlila sem si ga v visok kozarec, dodala slamico in se mirno usedla na kuhinjski pult, ki je bil edina prosta površina. Starša sta me končno opazila, zamrmrala bežen »jutro,« in nadaljevala pripravljanje prtljage. Nisem se počutila osamljeno in zapostavljeno, saj sem bila preveč vesela za kaj takega. Preprosto sedela sem tam in bingljala z nogami.
Končno je bila ura pol osem. Kletko s Cottoncandy sem spravila v avto in sedla na zadnji sedež. In smo se odpeljali. Pot se mi je zdela dolga sto let, čeprav je trajala le tri minute. Cesta je bila kot neskončna siva pregrada, ki je ločevala zoprne ignorantske starše in življenje z najboljšo prijateljico.
A celo neskončne stvari se enkrat končajo in prispeli smo na Shelly road 41. To je bila ozka obmorska cesta z enodružinskimi hišami. Izgledala je prijazno. Dovozi z velikimi, prašnimi avtomobili, travnata dvorišča z gugalnicami, sveža pročelja, rože na oknih, perilo, ki se suši; vse to je spominjalo na dom.
Jeffersova hiša je bila velika in prepleskana jajčno rumeno. Imela je veliko garažo, velika okna in velik vrt. Na dovozu je bil postavljen košarkarski koš, kopičili so se skiroji in rolke, ob robniku so bila zložena plastična vedra, žoge so se kotalile vsepovsod. Na dvorišču s sveže pokošeno travo so bili postavljeni goli, nizka plezalna stena s toboganom in pet dvojnih gugalnic. Med češnjo in jablano je bila razpeta viseča mreža, bosa deklica v poletni obleke pa je vrtela hulahop obroč.
Ko nas je zagledala, je vznemirjeno stekla v hišo. »Prišla je! Mami, Rikki, tukaj je! Prišla je!« Stopila sem iz avtomobila. Kolena sem imela čisto mehka. Oči mi je pomagal vse kovčke spraviti iz avta, sama pa sem pograbila Cottoncandy. Iz hiše so prišle tri postave. Prva je bila Rikki, ki je stekla k meni, me objela in vzela enega od kovčkov, druga je bila psička Chocolate, ki je začela ovohavati moje superge, tretja pa je bila mlajša ženska v športni majici in hlačah za jogo. Nasmehnila se mi je in me objela. Dišala je po češnjah, kremi za roke in svežih palačinkah. Takoj mi je bila všeč.
»Živjo, Ria. Jaz sem Thalia.«
»Živjo. Res sem vesela, da bom lahko stanovala pri vas.« Mami se je odkašljala.
»No midva zdaj greva. Vsak dan ti bova poslala esemes. Uživaj, ljubica. Rada te imava.«
»Adijo mami, adijo oči. Se vidimo.«
Vrata so zaloputnila, gume so zaškripale in moja starša sta odbrzela mene s tako hitrostjo, kot da sta neskončno vesela, da sta se rešila tega nadležnega bremena.
»No, zdaj pa lahko začnemo.« Rikki me je navihano pogledala in se zahihitala.
----------------------------------------------------------------------------------------------mnenje?
25. oktober 2016
✡ƁσσкAɗɗιcтєɗ✡
✡ƁσσкAɗɗιcтєɗ✡
Next
26. oktober 2016
Next in res je dobro
26. oktober 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg