Forum
Živjo!

Sem punca, ki ima mogoče malo preveč prostega časa in dolgčas ponavadi prežene tako, da v roke vzamem svinčnik in list papirja ter se prepustim domišljiji.

Pred kratkim mi je v glavo stopila prečudovita ideja, ki mi ni dala miru, dokler je nisem
spravila na list papirja. To zgodbo želim deliti z vami, ker želim slišati vaše osebno mnenje, vašo kritiko, vaše vtise, nasvete, s kratka vse to če vam bo zgodba všeč jo bom nadaljevala.
30. junij 2017
Takole upam, da vam bo moja prva zgodbica res všeč.
____________________________________________________________
Vroča jesenska noč ni bila nikakršno presenečenje za nikogar,ki je živel v Hictercoulwrju in ravno zato so bile zabave na prostem vedno obiskane v velikem številu , predvsem študentov. Začetek novega šolskega leta je prinašalo veliko novih izzivov ter obveznosti, in kdor se ni udeležil zabave, je v novo šolsko leto odkorakal malce manj sproščeno.
Ura je odbila natanko polnoč in nad univerzo se je dvignila velika svetla luna, ki je zdaj razsvetlila temačno nebo nad nami. S prijateljicami sem sedela ob visokem hrastu, ki je svoje veje lenobno raztezal skoraj do tal. Zamišljeno smo strmele v plesišče, od koder je prihajala poskočna in vesela glasba. Pari so se prerivali in spotikali drug ob drugega, toda njih se ni zmenil za vso občinstvo, ki se je zbiralo ob robu plesišča. Vsake tuliko časa smo se zasmejale njihovi nerodnosti in potem planile v razburljivo debato, ki jo je ponavadi prekinil kakšen fant, ki je prišel mimo in prosil za ples. Do zdaj so bile na vrsti že vse prijateljice, samo jaz sem bila še tista, ki je čakala na svojega princa. Kadar je na plesišče odšla katera od mojih prijateljic sem pozorno opazovala vsak njen gib. Zavidala sem jim to srečo, to prekleto srečo in zadovoljstvo, ki so ga dobile ob vsaki priložnosti. A hkrati sem doživljala dvoje. Spomini so se nekako vračali, pravzaprav tega nisem hotela. Nisem hotela, da se spominjam kako sva midva zaplesala prvič.
30. junij 2017

Zabava je bila na prostem...
30. junij 2017
Spomini nanj so globoko v meni vzbujali neprijetna čustva. DA, še vedno sem ga ljubila.
Prav za prav ne vem. Ampak vem samo to, da je med nama konec. Čustva so kar kipela iz mene in se zlivala skupaj z mojimi spomini.
Potem se je prikazal on, kot bi ga poklicala s svojimi misli.
_______________________________________________________________________
NO DOST ZA DONS, če vam je všeč pište Next in mogoče še zveste kaj dokončno se zgodi v 1.poglavju (drugače pa še zdaleč ne bo tako enostavno kot se sliši na začetku, zgodba bo zapletena)

Next?
30. junij 2017
ok. mogoče je prav, da vam povem o čem sploh pišem...
Mogoče se sliši zgodba nedolžna, a to je šele začetek
Nadaljevanje nameravam začiniti z nekaj kriminalne scene in krvi
30. junij 2017
30. junij 2017
Zanimivo! Next Next!
30. junij 2017
don't cry
don't cry
neext zanimivo c;
30. junij 2017
Geoff Richardson se mi je približeval in vedela sem, da še vedno vrjame v obojestransko ljubezen. Ne, dovolj je laži! Vsak njegov korak je bil bližji in morala sem se nečesa domisliti. Že cel Hictercoulwr je vedel, da me je Geoff prevaral. In to ne samo enkrat. Kar pa je bilo najbolj žalostno je bilo to, da sem to izvedela šele od svojih prijateljic. Torej je bil Geoff globoko prepričan o sebi, da ničesar o tem ne vem. Vse kar je počel z mano je bila samo igra. Igral se je z mano že od začetka, toda jaz nisem hotela stvari dojemati tako. Morala bi vedeti, da bo to zame prenevarno, preveč tvegano in boleče. Ob njim sem doživljala čustva, ki jih ob nobenem drugem nikoli nisem. Nisem ga hotela pustiti zaradi tega, preveč sem ga ljubila. Čisto me je prevzel in dovolila sem mu, da z mano počne kar hoče. Zdaj mi je seveda zelo žal. In nočem, da bi prijateljice izvedele resnico o najini zvezi. Na univerzi sva bila namreč najbolj priljubljeni par in vsi so naju občudovali. Dekleta na šoli so mi zavidale Geoffa, samo zaradi njegovega šarma. Mislili so, da sva popolen par in da imava popolno razmerje, toda resnica, ki sem jo vedela samo jaz, ni bila ne taka in ne taka.
Nekje globoko v srcu sem imela zakopane vse spomine, vse najtemačnejše skrivnosti. In zdaj ko se je rezavedelo po celem Hictercoulwrju, da me Geoff vara, sem doživljala prave travme. Bilo me je sram pred prijateljicam, čeprav sem vedela, da to počne že ves čas. Sram me je bilo kako sem se pretvarjala, da je najino razmerje zares popolno. Vem, vem, saj se je trudil. Ko sem ga zagledala pred sabo je bilo že prepozno. Ponudil mi je roko in me prosil za ples. Zoe se je posmehljivo obrnila k nama in mi šepnila za uho: "Sem ti rekla, da bo prišel," Amy in Tiffany sta se najprej spogledali, nato pa mi pokimali. Toda, če jim bi povedala po resnici, prav za prav si tega sploh nisem želela. Prijateljice so hotele videti ta prizor, kako ga bom kar tukaj na plesu pred vsemi dala na čevelj in mu povedala to kar mu gre. Toda kot pravim je bila zgodba o najnem razmerju preveč zapletena, da bi si lahko privoščila narediti takšno sceno.Geoff me bi ubil!
http://data.whicdn.com/images/135279061/large.jpg
01. julij 2017
Je že zanimivooooo!!!!!!!! NNNNNNNNEEEEEEEEEEEXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTT!!!!!!!
01. julij 2017
don't cry
don't cry
neeext super je c:
01. julij 2017
Hvalaa
Sej sem napisala ze naprej pa se mi je zbrisal in morm spet na novo...nekaj minut bo trajal :/
01. julij 2017
______________________________________________________________
Tedaj se mi je pred očmi zaiskrilo, dobila sem genialno idejo o tem, kako se bom izmuznila tej neprijetni situaciji . In kar je najboljše;ne bo mi treba zaigrati nobene scene...pred mano se je naslikala rešitev.
Christen se je pravkar vrnila k drevesu, bila je videti grozno utrujena in izčrpana: "Ne morem več," je komaj izdahnila in se usedla na rosnato travo zraven Zoe,potem nadaljevala: "Jess ne morem več paziti, začela je skakati iz ene mize na drugo in tako jo ne morem več gledati," "Jess je neverjetno naporna za nekoga, ki nima dovolj kondicije," Ob Amy besedah so dekleta planile v smeh. Christen si je popravila svetlordeče kodre in se prisilno zasmejala. "Imam idejo!" Dekleta so se obrnila proti meni in Geoffu, ki me je skušal še malo prej spraviti na plesišče se je ustavil. "Najbolje je, da Jess spravimo domov," Proseče sem pogledala nazaj proti Geoffu, ta pa je zavil z očmi in se rahlo nasmehnil. "No prav, ampak samo pod enim pogojem," Njegov izraz na obrazu mi ni postajal všeč. "Pod kakšnem pogojem?" sem na hitro šepnila in se obrnila nazaj proti prijateljicam v upanju, da ne bi slišale najinega pogovora. "V avtu se bova pogovorila," je na koncu hladno dejal.

Če sem si malo prej malo prej želela oditi domov, sem si zdaj želela, da bi ostala s tam s prijateljicami na zabavi. Postajalo je vedno bolj srhljivo.
Vožnja pozno v noč ni bila nič kaj prijetna. Cesta je bila prekrita z gosto meglo in zdelo se mi je kot bi se vozili ves čas na istem mestu. Pijana Jess se je ves čas premetavala na zadnjih sedežih avtomobila. Radio v avtu pa je bil pokvarjen, tako da sem ves čas zaman iskala radijsko postajo,ki ne bi šumela. Geoff je vso vožnjo vso svojo pozornost preusmeril na nepregledno in spolzko cesto in ko je Jess zaspala je v avtu zavladala tišina. Vso pot sem razmišljala o kakšnem pogovoru, o kakšnem pogoju je želel govoriti z mano. Toda nisem si upala prva začeti pogovora, kajti na njegovem obrazu sem opazila nekaj,kar mi je pravilo ''pusti me pri miru''. In ko je videl, kako si moje oči ogledujejo njegov obraz me je posvaril: "Cindy, ne počni spet tega,"
"Kaj pa počnem?"Rahlo sem se nasmehnila. V notranjosti telesa sem začutila prijetno ščemenje. Lahko me bi še stokrat prevaral, ampak še vedno bi čutila enako.
"Cindy že zdavnaj sem ti povedal, da bi se tole med nama moralo končati," je z resnim glasom dejal. "Če bi hotel končati, zakaj si me hotel potem hotel odpeljati na plesišče?"
Geoff je zaustvil avto tik ob robu gozda in pogledal proti meni. "Upal sem, da bi razumela...tam bi se morala sprijazniti. In prijateljice bi te zagotovo potolažile. In jaz bi izginil za vedno. Nikoli več se ti ne bi približal. Toda ti si izbrala drugačen konec,"
pogledal je proti polni luni, me zgrabil za roko in potegnil iz avta. "Kaj počneš? Pa ja ne bova Jess pustila sama v avtu tukaj v bližini gozda?"

Geoff je zaklenil avto, me zgrabil za roko in odvlekel v temo. "Pridi pokazal ti bom, kaj si izbrala."
01. julij 2017
Next
01. julij 2017
OPIS
Cindy Fletcher je običajna študentka, ki hodi z očarljivim Geoffom Fletcherjem, katerega lahko vsaka punca le sanja.
Na videz se njeno življenje z Geoffom zdi brezhibno popolno, saj sta izbrana za najlepši par na šoli. Vsi ju občudujejo, ampak Cindy je klub temu še vedno tako nesreča.
V sebi nosi temačne skrivnosti, zaradi katerih ponoči ne more spati. Skrivnosti, ki jih ne mora povedati nobeni svoji prijateljici, skrivnosti, ki jih tudi sama noče dojeti, da so resnične. Pa vendarle jih mora, ker postajajo del njenega skrivnega življenja.
Bo prenesla vse to ali se bo uprla svoji ljubezni do njega?

Geoff Richardson
http://data.whicdn.com/images/286738132/large.jpg
Cindy Fletcher (oz. vi jo bolj poznate kot Nino Dobrev )
01. julij 2017

Tole je glavna oseba te zgodbe, Geoff bi pa lahko biu IAN ali pa PAUL skrbi me, da bi bil
že to preveč fejk. Mislim ja če vam je bolje si lahko predstavljate da je GEOFF Ian ali pa PAUL.
01. julij 2017
DEFINITIVNO PA JAAAAAA. Cindy ima rjave dolge lase in rjave oči kot Nina Dobrev
01. julij 2017
KAJ MISLITE KAJ SE BO ZGODILO NAPREJ? pišite komentarje ...s kratka obljubim da
bo tale zgodba res postala hudo zanimivo

Želim si pa tut da bi blo mal bolj brano in komentiranooo!!
01. julij 2017
Next
nvm pomoje jo bo nadrl pa jo pretepu al pa kaj takega
01. julij 2017
Živjo punce!
Mislim, da bi bilo prav, da vam razkrijem konec 1.poglavja drugače
vam skrivnost kaj se je tistega večera zgodilo s Cindy v gozdu ne bo
dalo mirnega spanca...
_________________________________________________________
Srce mi je začelo divje poskakovati po prstnem košu: "Kam me pelješ?" sem v strahu vprašala, toda vseeno je zvenelo ljubko.
"Ne bi te smel pripeljati sem," je zašepetal. Zazrel se je v moje zelene oči in potem ni odmaknil pogleda, kot bi mi hotel prebrati misli. "Ne, če misiš, da se bojim, da mi boš kaj storil...ne ne bojim se," sem se zlagala in upala, da je zvenelo dovolj prepričljivo.Geoff je spustil mojo roko in iz žepa potegnil svetilko. Okoli naju je bila tema in niti pomisliti nisem hotela, kaj vse se lahko skriva v njej. Potem pa sem pred sabo zagledala manjšo cerkev sredi jase obdano z meglo. "Kaj za vraga počneva na pokopališču?" Zgroženo sem se ozrla po grobovih, mimo katerih me je peljal. "Posvaril sem te, da ne bi smela biti tukaj,"

Še nikoli nisem bila tukaj. Toda zanj sem že slišala. Bilo je staro mestno pokopališče, staro že več stoletij. Pravzaprav je bilo izven mesta, kar je postajalo še bolj skrivnostno.
"Ampak zdaj imaš še čas Cindy," Ustavil se je pri enemu od grobov in lahko sem videla kako se je mesečina začela zlivati z njim. "Zbeži, dokler imaš še čas. Resno mislim, drugače me boš morala ubiti," s svetilko je posvetil na spomenik in za trenutek se mi je zdelo kot, da ne morem več zadihati. Na kamnitem nagrobniku je bilo vklesano...vklesano je bilo...njegovo ime! Geoff Richardson
GROZNO! "Ne to ni mogoče!" sem kriknila. "Geoff toda, toda jaz te..." Geoff me je prekinil: "Ne izgovori te besede Cindy," Nekaj minut sva samo stremela drug v drugega in kar naekrat sem začutila kako mi po licah spolzijo vroče solze. "Ne morem verjeti," po žepih sem zamanj živčno iskala robec. "Tudi jaz sem ti že zdavnaj hotel izpovedati svojo ljubezen, toda bilo bi prenevarno zate, draga moja. Ne bi se ti moral opreti. Ampak zdaj ko vidim, da je tvoja ljubezen tako mogočna, lahko bi rekel skoraj neverjetna, sem se odločil, da naredim to,"
"Torej zato si bil ves čas tak do mene?" žalostno je pogledal proti meni. "Žal mi je," počasi se mi je približal, me zgrabil za roko in me prislonil ob bližnje drevo. "Obljubi mi, da tega ne boš naredila,"
"Kaj naj bi naredila?"
"Privoliti v večno temo." je odrezal. Toda videla sem, kako nemočen je postalajala njegova zavist, ko pa je bil obdan s toliko teme. "Toda v temi je lažje živeti v dvoje,"sem se zahihitala in začela poljublajti njegov mehek vrat.
"Svarim te Cindy, ne vem če boš prenesla preobrazbo. To bi bilo zate preveč boleče in ja, bojim se, da te bi lahko s tem tudi ubil," Previdno me je odrinil stran: "Cindy oditi moraš, kmalu me bo tema prevzela in ni varno, da ostaneš tukaj sama z mano."
Pograbila sem svetilko in jo vrgla daleč v temo: "Nikamor ne grem. Preveč močno te ljubim, "
01. julij 2017
don't cry
don't cry
neeext
01. julij 2017
______________________________________________________________
Videla sem, kako ga prevzema noč, tema, ki naju je obdajala. Komaj se ji je upiral, toda na koncu ni zmagel več. "Cindy moraš me razumeti, a to bi te lahko ubilo," za trenutek je premolknil in se mi približal. Njegova ledeno mrzla dlan je zdrnila po mojem obrazu: "In tega Cindy, tega si ne bi moral nikoli odpustiti!" je nakoncu pribil.
_____________________________________________________________
Jutri pišem naprej...
02. julij 2017
Next
zanimivo.
nekako imam občutek da je vampir
02. julij 2017
neeeeextttttt takoj!!!!!!!!!!!
02. julij 2017
Next
02. julij 2017
2.POGLAVJE
Prislonil me je ob drevo in kmalu sem lahko začutila, kako njegove roke počasi spolzijo po mojem telesu. Neverjetno, toda njegov pogled se je ustavil na mojih ustnicah in ne na mojem vratu. Kmalu je pogled odmaknil in se mi zazrel v oči. Kot bi me hotel vprašati, ali me sme poljubiti? Ali sem pripravljena?Oh, njegove oči so bile najlepše, kar sem jih kdaj videla. Bile so zeleno-modre barve in takšne so bile najbolj zapeljive. Ne, nisem se mu morala opreti. Prikimala sem, čeprav nisem vedela, v kaj sem privolila.
Noč je bila dolga in strastna.
Nisem se bala teme, ki je bila okoli naju. Nisem se bala, ker je bil z menoj moški mojih sanj.Pa se bi ga res morala bati, kot je sam trdil?
Da, bilo je kot v sanjah. V sanjah, ki jih zaradi nočnih mor nikoli nisem morala sanjati.
Ležala sva v travi, skoraj povsem gola in kar naenkrat mi nič več ni postajalo všeč.
Geoff je postal nekoliko bolj grob, njegovi poljubi so bili še bolj strastni in poželjivi kot prej. In kar niso se hoteli ustaviti. "Geoff, se lahko za trenutek ustaviva," sem milo vprašala toda Geoff ničesar ni odvrnil. Začutila sem, kako so se njegove vroče ustnice ustavile na mojem vratu in kmalu sem lahko začutila, kako so njegovi zobje sunkovito zagriznili v moj vrat. To je bilo zame preveč! Zobje so bili kot dobro nabrušena rezila skozi katerih se je pretakala moja kri. "Geoff boli me," skušala sem se mu opreti, toda Geoff me je še močneje prislonil na travo.
Nisem se mu morala izmuzniti, saj sem bila okleščena pod njim.
Šele ko sem opazila, kako so se njegove zeleno-modre oči postale mračne kot noč, sem se začela zavedati, da ne govorim več z Geoffom, ampak nekom, ki...
Niti pomisliti nisem morala, kaj je pravkar ležalo na meni.
Ampak to ni bilo več podobno Geoffu.
Stvor, ki mi je pravkar sesal kri, se prehranjeval z mojim lastnim življenjem, ni bil več Geoff, ampak nekdo, ki nama je hotel uničiti razmerje!
02. julij 2017
don't cry
don't cry
neeext nujno!! (:
02. julij 2017
Next
02. julij 2017
Zdej sem malce u dilemi, ker ne vem kaj od tega naj izberem v nadaljevanju. U bistvu mam za vsako to možnost napisano drugačno zgodbo. Zdej pa nwm..kaj od tega bi bilo najbolj zanimivo?
__________________________
Kaj predlagate kaj se bi zgodilo naprej?
a)Cindy se mu upre tako, da ga nehute (po nesreči) ubije
b)Cindy umre
c)Cindy se spremeni v vampirko
02. julij 2017
Bilo je dovolj! Moje utrujene oči so videle že dovolj grozote! Brez, da bi se ozrla nazaj sem se spustila po bregu temnega gozda, takoj ko sem dobila priložnost.
Nagon mi je pravil, da morem čim prej stran od tu, sicer bo z mano konec.
Tekla sem kolikor hitro sem lahko in čeprav sem se počutila slabotna in so se mi noge od šibkosti tresle, se nisem morala ustaviti, saj sem vedela, da mi bo ta stvor, karkoli je že bil, sledil.
Bila sem utrujena in v pljučih mi je strašno hrumelo. Komaj sem lovila sapo, toda
ne ne bom pustila, da me ujame, vsaj zdaj ne ko sem tako blizu avtu.
Bila sem že dovolj blizu, da sem na drugi strani ceste zagledala loči avtomobila.
V moji glavi sem zaslišala glas, ki mi je pravil: "Ne vdaj se Cindy, tako blizu si že! Ne drzni se ustaviti," Noge me niso hotele ubogati več, toda morala sem se še malo prisiliti.

Naenkrat sem globoko v sebi začutila občutek poraženosti in ko sem pristala na telh je bilo prepozno, da bi se zavedala kaj točno se mi je zgodilo. Spodrsnilo mi je ob korenini in pri tem izgubila ravnotežje. Moja glava je udarila ob rob kamna, ki je štrlel iz zemlje. Obležala sem na tleh. Bolečine v glavi so postajale neznosne in lahko sem občutila kako kri počasi odteka iz moje glave. Teh zadnjih nekaj minut preostanek mojega življenja sem zaslišala, kako je nekdo pritekel za mano. Bil je Geoff. Da, tisti Geoff, ki
je imel zeleno-modre angelske oči. Sklonil se je k meni. Še nikoli ga nisem videla jokati.
"O moj bog, Cindy! Kaj sem ti storil?" je ogorčeno, v njegovih očeh pa so se že nabrale kaplje solz. Še nikoli
se nisem počutila tako prestrašeno ob njem. Bilo me je prvič strah. Nisem vedela
kaj se dogaja. "Strah me je," prijela sem ga za roko in ga stisnila s toliko moči, kot sem je še imela. "In tako zelo me zebe," ko je Geoff opazil, da se moje oči počasi zapirajo me je začel tresiti:"Cindy, ne smeš zaspaati. Cindy me slišiš?" počasi sem prikimala in se nasmehnila, čeprav sem čutila kako izginja moja moč in z njo tudi zaves, sem se potrudila, da sem dokončala stavek"Sem ti že kdaj povedala, da so tvoje oči najlepše, kar sem jih kdaj videla. Gotovo si angelj..." sem zašepetala. Bolečina se je zdaj razširila po celem telesu in komaj sem izdahnila zadnji dve besedi: "Moj angelj."
02. julij 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg