Forum
BONžUUUR
tuki bo pa moja 2. zgodbica. o čarovnikih, ker je takih bol mal,kokr opažam, pa še navdiha mam dovol za kej takega.

αвσυт ѕтσяу:

rose dream silverdawn je nekako povsem običajna 16-letnica, ki pa pravzaprav še nikoli ni videla svojih staršev. no, ja, pravzaprav samo dvakrat, pri rojstvu in pri 6. letih bežno. živi pri svoji teti valerie silverdawn v majhnem angleškem mestecu stardust (izmišljeno) in ko nekega dne prejme pismo svoje matere jacqueline silverdawn, izve, da ni povsem običajen človek, temveč čarovnica. njen svet se postavi na glavo, poleg tega pa bo kmalu zopet srečala svoja predolgo odtujena starša. nato izve še, da tudi stardust, njeno ljubo rojstno mestece in povsem običajno, saj so tukaj doma samo čarovniki. in pravzaprav še noben človek za stardust ni ne slišal, niti ga ni videl. rose mora nato odpotovati na zahod velke britanije, v wales, v pravtako neznano mesto dragonflame, kjer se bo naučla vse o svoji vrsti. potem pa izve, da ni navadna čarovnica.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

⚜cнαρтєя Ι~ ѕтяαηgє, ѕтяαηgє, ѕтяαηgє

''dream, kosilo je na mizi.'' zavzdihnila sem in odprla vrata svoje sobe. brez kakršne koli volje sem se spustila po stopnicah in e privlekla v kuhinjo. moje ime je rose dream silwerdawn in živim pri svoji teti valerie. zakaj teti? ker, no.. sploh ne vem, zakaj živim pri valerie. je le malo starejša od mene, 10 let, če sem iskrena. ja, saj vem, izjemno mlado teto imam, ampak vseeno. ''hey, val'' sem jo pozdravila. valerie ni hotela, da jo kličem teta. niti, da jo kličem valerie. od mene je zahtevala, da jo kličem val. pa tudi od drugih, če ne se ni oglasila. kosilo sem na hitro zmetala v sebe in pospravila krožnik. ko sem že hotela iti iz kuhinje ven, se je val končno oglasila. ''tole je prišlo zate.'' skrivnostno se mi je nasmehnila, jaz pa sem jo začudeno pogledala. znaka na kuverti nisem prepoznala, toda na njej je pisal moj naslov. kuverto sem odprla in razgrnila list, nato pa začela brati:

яσѕє,
υραм, ∂α ѕι ριѕмσ ∂σвιℓα ρяє∂ ЭΙ. σктσвяσм. σρяσѕтι мι, ∂α ѕє тιz σčєтσм ηιѕνα σgℓαѕιℓα cєℓσ ∂єѕєтℓєтנє, α вιℓσ נє ηυנησ. ηє ριšєм тι ѕαмσ zαтσ, кєя ѕє тι ραč žє ∂σℓgσ čαѕα ηιѕєм gℓαѕιℓα, тємνєč тυ∂ι zαтσ, ∂α вι тι ρσνє∂αℓα тιѕтσ, кαя σ∂ℓαšαм žє Ιб ℓєт. čαяσνηιcα ѕι. ∂α, čαяσνηιcα. ρяєρяιčαηα ѕєм, ∂α ν тєм тяєηυткυ ѕтямιš ν ραριя, кσт ∂α ρяνιč νι∂ιš кαנ тαкєgα, α νѕєєησ. тσ ηι šαℓα, тємνєč яєѕηιčησѕт. νєč тι ηє мσяєм ρσνє∂αтι, тσ∂α ναℓєяιє тι ℓαнкσ.

υραм, ∂α ѕє кмαℓυ ѕρєт νι∂ινα, נαcqυєℓιηє

histerično sem se zahihitala. ''pa saj ni resna'' sem rekla, toda val me je samo resno gledala. moj smeh je kmalu potihnil. ''val ne morem biti čarovnica, ker MAGIJA NE OBSTAJA...ne morem biti, ne-mo-rem.'' po zlogih sem črkovala besedo. ''sedi.'' val je zavzdihnila. ubogala sem jo in sedla.nato mi je začla razlagati.

'' tvoja starša sta bila, ko sta te dobila v roke, neizmerno srečna, a vseeno te nista mgla obdržati, ker sta zelo močna čarovnika. in moč ti lahko prinese veliko sovražnikov. čarovniki smo pravzaprav rasa, ki se ne more ustaliti nekje med ljudmi, v britaniji sta 2 mesti, v katerih živimo samo čarovniki. eno je ragonflame. mesto, alo večje od tega, na severu walesa, drugo pa je mesto, kjer živiva, stardust. dragonflame je nekako središče vseh čarovnikov sveta, zato je tam vedno ogromno čarovnikov, jaz pa sem si želela bolj mirnega življenja, in sem se preselila sem. tvoja starša sta te v upanju, da ti ne bo pretila nevarnost, dala v posvojitev meni. torej, 31. oktobra boš stara 17 let in rvno takrat je noč čarovnic. takrat boš odpotovala v dragonflame, kjer se boš srečala z mamo. poišči motel dragonflame' s motel, na recepciji povprašaj po jacqueline silverdawn n adamu silwerdawnu, torej po svojih starših. nato se napoti tja, kjer sta tvoja starša in ne ovinkari po mestu. nevarno je.'' val me je pogledala s svojimi rjavimi očmi. bila sem ji presenetljivo podobna. imela sem medeno-bronaste valovite lase, ki so mi segali že skorajda do pasu, njeni pa so pravzaprav segali do pasu, bili so iste barve, le da si jih je rada spenjala v konjski rep. in jaz sem imela že zelene oči in bledo polt z nekaj pegicami, a vseeno sva si bili podobni. 31. oktober je bil jutri. ''bolje bo, da greš v sobo in si pripraviš prtljago'' val se mi je nasmehnila. ''ti pomagam?'' je še rekla. prikimala sem in odšli sva po stopnicah. val je mimogrede stekla v svojo spalnico in i iz nje prinesla skrinjo, prav takšno, kot je tista v harryu potterju. nato je kar od nikoder privlekla čarobno palico. pobuljila sem, toda val je le rahlo zamahnila z njo in izgovorila nekakšen urok. ime na skrinji se je spremenilo v moje ime. ''tako, skrinjo že imaš.'' nasmehnila se je in zoet zamahnila s palico. na moji postelji so se pojavila drugačna oblačila; nekaj plaščev v rdeči, črni, zeleni, vijolični in modri barvi, vsi s kapucami. spravila sem jih v zaboj, nato pa odšla v omare in si vzela nekaj oblačil. ko sva z val vse spravili v skrijo, sem se nasmehnila. ''še zdaj ne morem verjeti.''
28. februar 2013
''toda kako bom prišla v dragonflame? mislim, saj ljudje ne vedo zanj, zato me bodo čudno gledali, če bom na železniški postaji omenila mesto, ki ga nihče ne pozna...'' bila sem zmedena, a navdušena, čeprav sem malce dvomila v svoje moči, v svojo čarobno moč. a v ravno tistem trenutku sem na svoji desni roki začutila nekaj vročega in ozrla sem se. z vam sva začudeno strmeli v mojo roko, ki je pravzaprav....gorela. da, gorela je. panično sem zakričala, toda val me je utišala z eno samo besedo. ''dragonflame'' izbuljila sem oči. ''saj vem, da moram v dragonflame?!...'' sem negotovo rekla, toda val je že začela pripovedovati.
'' beseda dragonflame ima dva pomena. prvič je to mesto, kamor boš jutrizjutraj odšla, drugič pa ot označuje čarovnika z drugačnimi močmi. s tem mislim elemente. vsak čarovnik obvlada en element, moj je zemlja. toda ti...'' pogledala me je z rjavimi očmi, polnimi sočutja. ''toda ti obvladaš vse 4 zemeljske elemente. zrak, ogenj, vodo in zemljo. in če obvladaš te,m obvladaš tudi nadelemente. svetlobo, elektriko, duha in temo, osmi element.'' val je zavzdihnila in uprla pogled v tla. nato je vstala in odšla v svojo sobo ter se vrnila z lično škatlico. odprla jo je in mi jo ponudila. zagledala sem ogrlico, na kateri je bil en sam obesek, srebrn zmaj z rdečimi očmi. '' to je äareèos. nadeni si ga in če se bodo njegove oči zasvetile, imaš Drugačne moči.'' nadela sem si obesek zmaja in zautila njegovo težo na prsih. naenkrat me je nekaj prisililo, da sem zaprla oči. nato sem jih zopet odprla in začudeno pogledala val, ki je strmela vame z široko odprtimi usti. ''o-moj-bog.'' besede je črkovala po zlogih. ''da. imaš Drugačne moči.'' vstala sem in začela živčno hoditi po kuhinji in se ozrla na uro. kazala je enajst zvečer ''čas je, da grem spat. mislim, no, jutri bom morala zgodaj vstati, kajne?'' vprašljivo sem jo pogledala. prikimala je, jaz pa sem odšla po stopnicah navzgor, se na hitro stuširala in se odpravila spat. upala sem, vsaj malo, da so to le čudne sanje.

ɴeĸšт? :З
08. marec 2013
prebudila sem se v sončno jutro. ''zbudi se, zaspanka, v dragonflame greš.'' zaspano sem odprla oči in pogledala val, ki je ravnokar odpirala okno. zunaj je bilo sončno, kot da je sredi dneva, jaz pa sem pogledala na budilko, ki je kazala 6.00. danes je bil resda 31.oktober, a v stardustu vedno že navsezgodaj sije sonce in zaide šele okrog 22.00, pa čeprav smo v angliji. toda tako je, če živiš v čarovniškem mestu. val je na mojo posteljo vrgla zeleno obleko. čakaj malo, OBLEKO? vprašujoče sem jo pogledala. '' dragonflame je nekako srednjeveško čarovniško mesto, zato pa obleka.'' začudila sem se. ''toda kje v walesu sploh JE dragonflame?'' ''nekako je na gozdni jasi. na ogromni gozdni jasi. oziroma je tam vsaj eden od dveh trgov, na drugi jasi je še eden trg, mesto pa je med drevesi v gozdu. navdušilo te bo,prav fantazijsko je.'' nasmehnila sem se, fantazijo sem oboževala in sedaj mi niti najmanj ni bilo žal, da grem.
odpravila sem se v kopalnico in se uredila. svoje razmršene lase sem počesala, da so mi kot vedno padali na hrbet. ličila se skorajda nisem, le za posebne priložnosti. v spalni srajci sem stekla nazaj v sobo. oblekla sem kožne najlonke, nato pa se zastrmela v obleko nisem vedela, kako naj se spravim vanjo. ''najbolje bo, da odpreš zadrgo na zadnji strani in si obleko oblečeš kot majico, čeprav bo malce težko'' mi je svetovala val in upoštevala sem jo. ko sem se končno spravila v obleko, sem se pogledala v svoje ogromno ogledalo na steni. obleka se mi je pravzaprav zelo podala.
'' skoraj bi pozabila.'' val je kar planila pokonci, ko je odšla v kuhinjo. zmedeno sem pogledala, ko se je vrnila z škatlico, v kateri je bil äareèos. odprla jo je, dala äareèos ven in začela dno škatlice pomikati vstran. spodaj sem zagledala 5 obeskov. verižic. '' to so ogrlice Petih Čarovnikov. to je bila skupina, v kateri sta bila tudi tvoja oče in mama.'' pokazala mi je grlico metulja in ogrlico lune. ''pazi nanje, ne pokaži jih nikomur, razen svojima staršema. kajti te verižice imajo posebne moči, podobne tvojim, vendar bolj nadgajene. zvoli,'' ponudila mi je ogrlico z zelenim diamantom. ''lepo se bo podala tvoji obleki.'' nato je odprla mojo skrinjo z oblačili in mi podala zelen plašč. ''obleci si ga. vsi čarovniki moramo nositi plašče, ko smo v dragonflameu.'' nasmehnila se mi je, medtem ko sem si ogrnila plašč okoli ramen in si vrvico poveznila okoli vratu, da plašč ni padel z mene. na glavo sem si poveznila kapuco. tudi jaz sem se nasmehnila. ''kako bom prišla v dragonflame?'' tega niti najmanj nisem vedela. val me je objela. vedela sem, da je čas, da grem. ''najprej zapri oči. v mislih si ponavljaj 'dragonflame, mesto Čarovnikov' in se sprosti. kmalu pridem za tabo.'' začutila sem, da mi je val v roke potisnila ročaj skrinje in list papirja. '' ta list pokaži stražarju mesta, da te bo spustil noter. sedaj pa se sprosti in pomisli na dragonflame.'' sprostila sem se in si v mislih ponavljala besede 'dragonflame, mesto Čarovnikov'.
začutila sem rahel veter, ki se je vrtinčil okoli mene in trčil naravnost vame. nato je vse utihnilo. odprla sem oči in začudeno obstala.

stala sem pred ogromnimi železnimi vrati rjave barve. ob njih sta stala dva stražaja v temno modrih plaščeh in s kapucami na glavi. stopila sem do vega stražarja in mu pokazala list. preletel ga je s pogledom, me začudeno in občudujoče pogledal ter mi pokimal. vrata so se odprla in vstopila sem v dragonflame.
09. marec 2013
⚜drαɢoɴғlαмe, wιzαrd cιтy

osuplo sem obstala. bilo je še bolj fantazijsko, kot mi je pripovedovala val. srednjeveške mestne hiše so imele nad vrati obešen znak, ki je označeval, čemu določena trgovina. čarovniki, ki so hodili mimo mene, so bili iz najrazličnejših držav. nekateri so imeli na glavah čarovniške klobuke, bili so na metlah in še kaj. toda takrat sem zagledala dragonflame's motel in skoraj sem stekla do vrat. globoko sem vzdihnila, nato pa pritisnila na kljuko in vstopila.

vhodna dvorana me je osupnila. stene so bile iz belega marmorja, na sredini pa je stala čudovita fontana, izklesana iz nekakšne modre skale. pravzaprav je imela fontana motiv samoroga, iz rogova katerega je tekla voda v majhen bazenček pod njem. zakorakala sem proti recepciji. bila sem živčna. zelo, a vseeno se mi je posrečilo razumljivo povedati, kaj želim. ''prosim, mi lahko poveste, kje živita adam in jacqueline silverdawn. sem namreč njuna hči rose.'' osupli ženski za pultom sem pomolila list, ki sem ga že pokazala stražarju zunaj. ''gospodična silverdawn?ste to res vi?'' sedaj sem bila jaz osupla. ''da. to sem jaz.'' glas se mi je za spoznanje bolj tresel. receptorka se je sklonila pod pult in se vrnila z majhnim pergamentom ter peresom in začela govoriti. '' pojdi čez samorogov trg, ki je kar naravnost, na samorogovi jasi. na severni strani trga stoji večja hiša, na tolkalu je takšen grb.'' gospa mi je narisala grb, na levi strani zmaja, na desni samoroga, okoli živali sta se ovijala dva trakova, na zgornjem je pisalo: SILVERDAWN, na spodnjem traku pa nekaj v meni neznani pisavi. pokiala sem se zahvalila in se odpravila iz motela.
takoj sem opazila samorogov trg. pred vhodom na trg je bil obok, na katerem je pisalo: Samorogov trg. obok je bil iz belega marmorja, z zelenimi in zlatimi trakovi. zopet sem globoko vdihnila, nato pa stopila skozi obok.

trg je bil ogromen in v obliki kroga. tla so bila kamnita, na sredini pa je stal ogromen kip samoroga. stopila sem bližje. zlati tablici pod kipom je pisalo:
Titanium, samorog čarovnikov.
Titanium prebiva nedaleč stran od dragonflamea, v votlini svete Helenie. Pravijo mu tudi samorog elementov, saj naj bi ga lahko jezdil le tisti, ki nosi äareèosov obesek.
v šoku sem nehala brati, čeprav je bilo še ogromno besedila. toda…saj jaz nosim äareèosa….
misel sem hitro pregnala iz glave in se odpravila k severnemu delu trga. tam je stalo 8 hiš in začela sem preverjati tolkala. prvi ni bil pravi, prav tako ne drugi ali tretji. toda pri četrtem se mi je nasmehnila sreča. grb se je ujemal. dvakrat sem potolkla. o bog, zakaj me je moralo biti takoo strah. nato pa sem zaslišala tisti zvok, zvok odpiranja vrat. prikazal se je znan obraz.
09. marec 2013
u110366
u110366
Neeexxt
09. marec 2013
u123285
u123285
neeeext
09. marec 2013
bila je moja mama. in čeprav je nisem videla pravzaprav desetletje, sem to dobro vedela. imela sva enake lase. medeno-zlate, kodraste in skoraj do pasu. zeleno-modre oči in bledo polt. kot dvojčici, a ona je bila od mene starejša, no, 20 let. ''mami…'' sem zinila, a me je že prekinila. ''rose…omojbog, kako si zrastla…'' objeli sva se. ammm, haloo 10 let se nisva videli. stopila sem v hišo in se osuplo razgledala. veža je bila ogromna in čudovita. nasmehnila sem se. ''kje je oči?'' sem vprašala. '' v jedilnici je.'' mamin glas je bil tako prijetno domač. zopet sem jo objela, odložila skrinjo v kot in stekla v jedilnico. ''očiiiiii.'' sem zavpila. bila sem mu podobna, a ne preveč. samo po nekaterih potezah obraza. oblečen je bil v srednjeveška oblačila. in kot noč moder plašč. pravzaprav je snidenje potekalo, kot da bi prišla iz šole. kot da bi bila že leta z njima.
kmalu je v jedilnico prišla mami. oblečena je bila v podobno obleko kot jaz, le da je bila ta modra, kot očetovo ogrinjalo. ''soba te že čaka. razpakiraj oblačila in se odpočij, potem pa greva po nakupih za na akademijo.'' začudeno sem ostrmela. ''za na akademijo?'' nihče mi ni omenil, da grem na akademijo. mami se je nasmehnila. ''da, za na akademijo Titania, najboljšo čarovniško akademijo na svetu. na njej je tako kot na bradavičarki harrya pottra. Joanne je moja dobra prijateljica, je polčarovnica. od nas je pravzaprav dobila navdih za novo zgodbo. toda tukaj so drugačna imena domov. in več jih je. domovi so fire, ice, wind in earth. toda ti si se specializirala a vse elemente, in za takšne kot si ti, obstaja poseben dom, imenovan fantasia.'' mami me je pogledala naravnost v oči. nasmehnila sem se. ''dobro. sedaj grem razpakirat. in…'' besede so se mi zatikale v grlu. ''pogrešala sem vaju.'' obrnila sem se, odhitela v vežo in dvignila skrinjo. po stopnicah sem se odzibala v zgornje nadstropje, kjer so bila obokana vrata, na katerih je pisalo: rose dream. čez obraz mi je hušknil nasmešek in stopila sem v svojo sobo.
zajelo me je zadovoljstvo. soba je bila velika in čudovita, a preprosta. zakonska postelja, katere okvir je bil, no, zares fantazijski. na njem je bil čudovit lovilec sanj. veliko okno je gledalo na trg, tako da sem lahko vedno občudovala samoroga titaniuma na njem. omara je bila iz lesa belega jesena. dobesedno je bila bela. no, bila je čudovita. na stenah so bile police. blizu okna je bila pisalna miza iz češnjevega lesa, za njo pa preprost, oblazinjen stol. vsekakor soba mojih sanj.
ko sem pospravila obleke, majice in plašče, sem odšla v jedilnico. tam je bila mami, ki je nekaj eksperimentirala s čarobno palico. ko je zaslišala moje korake, se je obrnila. ''si razpakirala?'' ko sem veselo pokimala, je žarečega obraza nadaljevala. ''super, torej lahko greva po nakupih.'' tega sem se veselila. popravila sem si svojo obleko, ko je mami odšla očetu sporočit, da greva po nakupih. ko se je vrnila, sem že bila pripravljena in odšli sva iz hiše.
samorogov trg se je kopal v sončnih žarkih. z mamo sva se odpravila na vzhodni del, kjer so bile trgovine. v oči mi je padel izvesek s palico nad 3. trgovino. in z mami sva odšle ravno tja.
''palice paličarja Leofricka so ene izmed najboljših na svetu.'' mi je razložila. ''in komaj čakam, da vidim, kakšno boš dobila ti.''
ko sva vstopili v trgovinico, me je zajel občutek močne energije. vedela sem, da je to energija tisočerih palic v prostoru. za prodajnim pultom je stal zguban in zgrbljen možak, star okoli 60 let, z močno osivelimi lasmi. a njegove modrikaste oči so se zdele tako mladostne.
''gospod Leofrick.'' mami mu je prikimala, starec pa je spregovoril. ''jacqueline samantha watershadow. voda, kajne? trepetlika, meduzina kri. da, da, ta palica je bila ena boljših.'' kot uročena sem strmela v prodajalca. ''da. to je moja hči rose dream shadow silverdawn. prišla je po svojo prvo palico.'' iz transa me je prebudil mamin glas. shadow? kaj nimam samo 2 imeni? a v tistem trenutku se je prodajalec obrnil k meni, nato pa me vprašal, za kateri element sem se specializirala. zardela sem. ''za vse elemente, gospod.'' paličar je osupnil. ''to..toda to se ni zgodilo že stoletja, pravzaprav..no, počakaj tukaj…'' je negotovo jecljal, se obrnil na petah in odšel do očitno zadnje police v trgovini, na kateri so bile stare, zaprašene, skoraj nedotaknjene škatle. vzel je zeleno škatlo s srebrnimi trakovi in pridrobencljal do mene. oprl je škatlo in mi ponudil njeno vsebino. zazrla sem se v palco v njej. bila je..no, bila je čudovita. palca umazano bež barve, iz najverjetneje belega jesena. po njej se je na levi strani okrog in okrog ovijal srebrn prah in po desni okrog in okrog zelen prah. in ob tej palici sem začutila energijo, ki je nisem še nikoli. prijela sem jo v roke in vpraša Leofricka. ''in kaj je jedro?'' zazrla sem se v palico, ko sem na sebi začutila paličarjev pogled. '' zmajev zob, samorogov rog, pegazovo krilo in zvezdni prah. vsekakor izjemno močna palica.'' zahvalila sem se in povprašala po ceni. '' vzemi jo. čeprav je palica močna, sem vesel, da sem se je znebil,da je prišla v prave roke. kajti, če je ne znaš uporabiti, lahko narediš grozoto, bolj grozno od česarkoli.'' po teh besedah me je mami odvlekla iz trgovine. ''ne meni se zanj. dober je, ampak malo trčen.'' zasmejala sem se. imela sem čudovito palico. z mami sva se odpravili naprej, do trgovine živali.
v trenutku, ko sem vstopila, sem si morala pokriti ušesa. mladi zmaji najrazličnejših barv in velikosti so vreščali, samorogi v zadnjem delu trgovine so v hlevu hrzali, sove so na srečo spale (čeprav ne razumem, kako so to lahko počele ob vsem tem hrupu) in mačke so mijavkale. v tistem trenutku sem začutila prisotnost nekoga. oz. nečesa. samoroga. stekla sem v hlev, kjer je bilo nekaj kupcev. v kotu sem zagledala čudovitega samoroga snežno bele barve z modrimi očmi. vedela sem, da je to prava žival zame, ko sem za sabo zaslišala dvoje korakov, mojo mamo in prodajalca. obrnila sem se. ''želiš samoroga?'' me je vprašala mama. prikimala sem, neodločeno. in pravzaprav ni bil tako drag, samo 50 zlatnikov. (u evrih je to približno 132 €, kar je za samoroga, pa celo za konja ful mal)
ko sva z mamo stopili ven, je bilo vsekakor bolj tiho, kot v prodajalni. mami je zamahnila s palico, izgovorila nek čuden urok in poslala samoroga domov. izginil je v modrem prahu.

''in kaj zdaj?'' sem vprašala mamo. ''knjigarna.''odšli sva na skrajni južni del samorogovega trga, do večje trgovine z izveskom knjige na vratih. tukaj je bilo pravzaprav skorajda čisto tiho in z mami sva šli do levega dela trgovine, ki je bil namenjen akademiji. na eni od polic je pisalo: fantasia. in vedela sem, da je to ime doma, kjer bom jaz. pravzaprav je imela samo ta polica ime, vse ostale ga niso imele, nobena ni bila posvečena kateremu od elementov. ''in to zato, ker imajo tisti, ki so se specializiali za določen element, lahko takšno nesrečo, da se kar naenkrat specializirajo za nekega popolnoma drugega, zato jih na Titanii razvrstijo v elementarne domove s posebnim urokom in klobukom, ki ti ga dajo na glavo. kot pri harryu pottru. in z urokom ti zaustavijo morebitno specializacijo za drug element. tako kot reče klobuk, tako je. toda ti se ne boš specializirala za posamezen element. določil te je äareèos in seveda boš morala tudi na akademiji pod klobuk, da odo potrdili, da greš v fantasio.'' mami je stopila do zgornje police in vzela nekaj knjig, na katerih je pisalo:

• čarovniki, ki jih je določil äareèos
• ognjena magija in kako jo nadzirati
• zemeljska magija in kako jo nadzirati
• vodna magija in kako jo nadzirati
• zračna magija in kako jo nadzirati

vzela je tudi knjige za posebne elemente in za elemente, ki jih morebiti lahko uporabljam
• duh, nevarnost ali koristna moč
• elektrika in kako jo uporabljati
• svetloba- zloba?
• tema-vse kar ni znano

• magija življenja- lahko obudimo mrtve
• nevihtna magija- vplivanje na strele in grom

komaj sem čakala, da jih preberem, od začetka do konca. še posebej me je zanimala magija svetlobe, a to ni pomembno. bila sem nekako navdušena.
10. marec 2013
u87373
u87373
neexxtt
10. marec 2013
u110366
u110366
Neeeeeeeeeeeeeeeexxxxttt
10. marec 2013
u87373
u87373
neeexxttt??
13. marec 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg