Forum
u25407
u25407
oĸι тole je reѕnιcna zgodвιca drυgač тĸo da υpaм da doвιм ĸaĸι neхт <3
ιмena вodo pa ѕpreмenjena razn мoje ιмe
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
Moje ime je Aneia in obiskujem 9 razred OŠ. V šoli nisem najbolj popularna, ali pa najlepša, imam pa zelo dobro srce in sem prijazna do vsakogar.







Bil je torek nekje sredi oktobra. Bila sem, ko sem se po sivem pločniku odpravljala v šolo, kjer so moje prijateljice. Imeli smo tudi športni dan, kar sem se zelo veselila, saj sem zelo dobra športnica in vedno dosežem najvišje rezultate. Ko smo že pri rezultatih, lani sem na državnem krosu dosegla 1. mesto! Bila sem tako vesela, da sem se kar zjokala pred publiko gledalcev in vsemi drugimi tekmovalci.
No pa nadaljujmo. Kot sem že povedala sem se odpravljala v šolo. Na poti sem si ogledovala okolico in počakala na mojo prijateljico pred njeno hišo. Čakala sem in čakala toda nje ni bilo od nikodar. Klicala sem jo po telefonu toda ni se oglasila. Čakalasem približno 10 minut potem pa sem se odpravila naprej. Ni minila niti minuta, ko me je poklicala prijateljica nazaj. Njeno ime je Lara in je ena izmed najlepših deklet na naši šoli, dobi lahko vsakega fanta in tudi veliko prijateljev. Je ena mojih najboljših in najbližnjih prijateljic.







Takoj sem se ji oglasila.
A- Aneia
L- Lara

L- Ohjoj a si me čakala? Oprosti mi res, pozabila sem, da je šola in budilka mi ni zvonila in zato se nisem vstala, kje si?
A- Laraa, ja čakala sem te, saj je vredu, nekaj metrov stran od tvoje hiše, pridi, čakam te za vogalom soseda Alojza!
L- Takoj pridem!

Tako je prekinila in kot bi mignil že je bila pri meni. Skupaj sva se odpravili v šolo kjer sva se preobuli v šolske copate in si slekli jakni. Odšli sva v jedilnico in tam sva videli še ostale prijateljice: Ano, Sašo, Majo in Tino. Objela sem vse in se usedla zraven. Ravno so se pogovarjale o športnem dnevu. Niso bile tako živčne kot jaz. Komaj sem čakala začetek!

KONČNO je zazvonilo in ceu deveti razred se je z neizmerno hitrim tempom odpravil proti telovadnici. Zaradi takega veselja sem začela kar teči v garderobo kjer sem se preoblekla in kakor hitro sem mogla sem se odpravila v telovadnico in se začela ogrevati.
Z Ano, Laro, Sašo in Tino smo si oblekle isti komplet, saj Maja ni mogla telovadit ker je po desetih minutah morala k zdravniku.







Tako smo se hitro ogrele in čakale na začetek.
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞

no тĸole, тole je вιυ мal začeтeĸ, υpaм da вo ĸej neхтoυ<3

1 neхт za naprej <3
14. marec 2014
nextt
14. marec 2014
next ) bi te pa sam prosila če nextas toel zgodbico hvala v naprej:= (jaz bom pa oni ko to piše naj tvojo bere rekla)
http://www.igre123.com/forum/tema/to-je-occe-ek-za-ore-vendar-jaz-nisem-nora!!/68995/
14. marec 2014
u25407
u25407
нwala za prve neхтe
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
Že se je začelo in učitelji so prišli v telovadnico, kjer smo se že zbrali vsi devetarji. Najprej so punce 9.b imele skok v daljino, me 9.a pa smo imele šprint 60m. Komaj sem čakala. Vse so bile že na vrsti le še jaz in Lara smo ostale. Z mislijo na prvo mesto sem se pripravila na start in od nevčakanja sem se začela tresti.
Hitro je vse kar sem slišala zaustalo ko sem zaslišala pok za oznanjanje začetka.
Hitro se se pognala kot da je za mano ogenj in komaj čakam, da pridem do konca. Tekla sem tako hitro, da sem tudi pozabila kje sem. Lara je zaustala za mano, toda sploh nisem gledala za njo. Hotela sem tako hitro priti do konca, da sem samo tekla in tekla. Vse na kar sem mislila je bila medalja. In končno sem pritekla do konca.
Človek bi si mislil, da sem se utrudila, toda ne. Bila sem še vedno polna energije in ko sem slišala koliko časa sem ptekla so se mi oči razsvetlile. Bil je moj najboljši rekord! Podrla sem celo šolski rekord! Tekla sem le 7.56 sekund. Od veselja sem začela poskakovati







Kmalu smo se zamenjali in me smo bile na vrsti za skok v daljino. Tudi takrat sem bila neučakana saj sem vedela, da bom skočila dokaj daleč! In tako sem prišla že na vrsto. Kot bi mignil sem začela teči in tekla sem tako hitro, kot da se mi res nekam mudi. Ves čas sem se silila, da bi tekla še hitreje in še hitreje in končno sem prišla do preskočne deske. Z vso silo in hitrostjo sem sem odskočila in poskusila skočiti čim dlje. In bum. Pristala sem na blazini na drugi strani. Bila sem zelo vesela saj sem vedela, da sem skočila zelo daleč in nisem videla nikogar prej skočiti do tja. Učitelj športne vzgoje je meril in jaz sem neučakano čakala, da izvem koliko sem skočila. Tako se je dvignil in naglas rekel
7,5METROV
Bila sem tako zelo vesela da nisem vedela kaj naj naredim. Moj rekord je bil 4,5 metrov, kako sem lahko skočila kar 7metrov IN POL? Bila sem tako začudena toda hkrati tako zelo vesela, da sem začela tekati po celi telovadnici.







Še učitelj je bil zelo vesel in se smehljal. Takrat sem se od vsega napora začela počutiti malo slabo, toda še sem bila pripravljena na naslednjo nalogo. Bila je na vrsti višina. Ohja tukaj sem bila vedno malo slabša, toda dala sem vse od sebe. Ko sem prišla na vrsto sem se hitro pognala in tekla z vso močjo, ki mi je še ostala. Skočila sem in palico tudi preskočila. Tako sem prišla v drugi krog in preskočila tudi tega. Na koncu sem prišla do 1,75m, saj sem preskočila celih 1,60m. Sedaj sem vedela, da moram preskočiti veliko višino. Zame to tudi nebi bil problem saj sem velika, toda še vedno je bilo visoko. Pognala sem se še enkrat in skočila. Nevem kaj mi je bilo ampak naenkrat sem kar padla. Učitelja sta pritekla k meni in me dvignila. Rekla sta naj si odpočijem in da bom lahko skakala kdaj drugič. No in tako smo prišli na naslednjo nalogo. 300m. Vse punce smo se pripravile na start in učitelj je zapiskal na piščal. Hitro sem se pognala in prevzela vodstvo. Bila sem že zelo blizu konca toda nekaj se mi je zgodilo in vse kar sem slišala je bil pisk piščalke. Padla sem še enkrat in kar obležala. Učitelji so rekli naj ne telovadim za enkrat saj se mi lahko kaj zgodi. Odhitela sem v kopalnico in se oprala z vodo. Pred sabo sem imela ogledalo in pogledala sem se.







Za trenutek sem pomislila, da sem mogoče jaz kriva, da sem padla. Mogoče sem preveč močna, da bi se obdržala na nogah. Mogoče pa je nekaj narobe z mano. Začela sem se bolj ogledovati in prva stvar ki mi je prišla na pamet je bila da sem mogoče premočna, da bi lahko še naprej tekla ali bila tako zelo dobra. Nikoli v žiljenju nisem padala, zato me je začelo skrbeti.
Končno sem e počutila bolje in odšla nazaj v telovadnico. Sledila je podelitev medalj in diplom. Vse smo se usedle in čakale na razglasitev.
Učitelj- 6. mesto ANA GARNER, 5. mesto ALJA STANIČ, 4. mesto SAŠA AKOLAR, 3. mesto LARA GUTANC, 2. mesto PIA MURIČ, 1. mesto ANEIA ČOLIĆ.
Vse punce smo se vstale in odšle na stopničke. Od veselja smo tudi poskakovale in bile zelo navdušene, toda mene so še vedno mučile tiste besede... Prešibka, Premočna...
Takoj, ko so nam podelili medalje je zvonilo in z vsemi sem se odšla preobleči. Bila je malica in vsi smo odhiteli v jedilnico in se vsedli. Za malico so bile palačinke in vsak si je vzel eno







Ko sem jo vzela sem se vsedla in si jo začela ogledovati. Kar naenkrat me je minilo, da bi jo pojedla in dala sem jo sošolcu.
L- Lara
A- Aneia

L- Zakaj ne ješ? Danes so zelo dobre, boljše kot prejšnjič!
A- Ne počutim se dobro, nemorem jesti. Bom mogoče kasneje.

In tako je bilo konec malice in vsi smo odšli k naslednji uri.
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
3 neхтι
14. marec 2014
ej ce ti po pravic povem tolk dobre zgodbice pa se ne ) NEXT SEVEDAA!
14. marec 2014
Hvala ker mojo bereš!in NEXT PROSIMM <3
14. marec 2014
u25407
u25407
Še en next
14. marec 2014
u118203
u118203
nexxxxxxxxxxxxtttttttttttt
15. marec 2014
u25407
u25407
huala za nexte <3
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
Kmalu smo se vsi posedli v razrede in čakali, da se prva ure začne. Učiteljica angleščine je vstopila s testi, ki smo jih pisali prejšnji dan.
U- Učiteljica
A- Aneia
L- Lara

U- Zelo dobro ste pisali, nekateri ma tudi ne. Vsi, ki ste dobili negativno oceno se boste morali javiti drug teden in jo popraviti.
L- Hitro razdelite teste usi smo neučakani!
A- Jaa hitro, vedno pišem angleščino 5, seveda imam dober občtutek spet in upam da bo spet 5.

Učiteljica je vsem razdelila teste. Ko mi ga je dala sem najprej počakala Laro, da je pogledala oceno. Pisala je 5 in jaz sem komaj čakala, da vidim svojo oceno. Obrnila sem list in na listu je bilo z veliko rdečo barvico obkroženo ' negativno' in spodaj 1. Bila sem presenečena in jezna sama nase saj sem vedela, da bi to lahko dobila pet.







Od vse žalosti sem se začela jokati. Lara me je spodbujala, da bom to lahko popravila in da imam priložnost dobiti 5. Kmalu sem se pomirila, toda še vedno bila sem še vedno besna. Zvonilo je dokaj kmalu in vsi smo odhiteli ven. Bilo je konec pouka, zato sem se odpravila v jedilnico na kosilo, ki si ga vsak dan vzamem. Prišla sem do kuhinje, si vzela pladenj in nabirala hrano. Na jedilniku je bila riba. Kar sline so se mi začele cediti. Vzela sem si najlepši kos, ki sem ga videla z največ krompirja ob straneh.







Vsedla sem se za mizo zraven Ane in Maje. Vzela sem si vilico in začela rezati ribo. Ko sem hotela poskusiti prvi kos se mi je vse ustavilo. Vse kar sem videla je bila tista riba in krompir. Nisem ga hotela gledati saj sem vedela, da če bom veliko pojedla se bom začela rediti. Odložila sem vilico in nož ter rekla Maji in Ani, da moram domov, saj je mama doma naredila kosilo in da sem si v šoli kosilo preklicala. Odšla sem proti omaricam in se tam preobula. Vzela sem vse svoje stvari in odšla iz šole. Po pločniku sem hodila razmišljajoče, kako se lahko znebim odvečne teže in izgledam bolje in tudi tečem bolje. Vso pot sem samo razmišljala.







Prišla sem domov in se preoblekla. Doma ni bilo nikogar saj starša delala do desetih.
Šla sem v kopalnico in nekaj časa stala pred ogledalom in se ogledovala. Kmalu sem se odločila, da bom odšla teči. Preoblekla sem se v športno opremo in si vzela steklenico vode. Vodo in telefon sem pospravila v žep, ki sem ga imela na hlačah.
Vrata sem zaklenila in se odpravila proti Šparu. Vzela sem si še nekaj denarja za vsak slučaj če bi kaj potrebovala. Ko sem prišla do Špara sem seodločila, da si bom kupila žemljico, saj sem bila že zelo lačna. Prišla sem do oddelka s kruhom in naročila sirovko. Do blagajne sem razmišljala če si še kaj kupim. Kupila sem si britvice, ki sem jih potrebovala. Na blagajni sem to vse plačala in odšla naprej. Tekla sem do majhnega gozdička kjer se bila klopca. Nanjo sem se vsedla in si ven vzela sirovko. Takoj ko sem jo vzela sem za trenutek pomislila, zakaj jo potrebujem? Vse kar mi bo naredila je samo to da se bom zredila. Sirovko sem razdrobila na manjše kose in jih dala ptičkom. Kmalu je bilo že pozno in odločila sem se da grem nazaj domov, preden kdo pride.
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
3 nexti <3
15. marec 2014
nexttt!!
15. marec 2014
next!
15. marec 2014
nexxxxtttttttttt <3
15. marec 2014
u25407
u25407
Hwala res
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
Prišla sem do doma in odšla v svojo sobo. Tam sem se ulegla in kar zaspala. Zjutraj sem se vstala ob 6ih in se umila ter oblekla. Vzela sem svoja najljubša oblačila.







Vzela sem svojo torbo, si jo dala na rame in odšla po stopnicah v kuhinjo. Tam sta že bila moja starša, ki sta si pripravljala zajtrk.
M- Mama
O- Oče
A- Aneia

M- Jutro Aneia! Pripravljam palačinke za očeta, boš tudi ti?
A- Ne hvala nisem lačna. Moram hitro v šolo. Predura bo kmalu.
O- Pa še kaj si obleci, odzunaj je zelo mrzlo.
A- Vem da je sredi oktobra, toda zunaj je tako vroče. Dovoli mi vsaj za danes da si oblečem kratke rokave. Vse punce bodo bile take v šoli.
O- Prav. Pojdi, da ne zamudiš.

Tako sem hitro odhitela do Larine hiše in jo počakala. Dokaj hitro se je oblekla in tako sva se odpravili do Ane.







Prišle sva so Ane in jo poklicale na telefon. Oglasila se je in povedala, da pride čez pet minut saj mora nahraniti mucka. Ko je prišla po stopnicah iz bloka sva z Laro ugotovili, da se je predura že začela. Ker smo imele še dolgo pot do šole smo začele teči. Obe sta me prehiteli in nisem vedela zakaj. Ustavila sem se in začela hoditi. Tudi onedve sta se ustavili in začele hoditi z mano. Kmalu smo bili pri šoli in se preobuli, ko je neki učenec iz 8 razreda prišel do nas.
U- Učenec
L- Lara

U- Danes ni pouka, šole je zaprta, saj imajo neki dan!
L- Oh yes! Gremo hitro vem preden si kdo premisli in nam napove šolo.

Hitro smo se preobule in se zmenile, da gremo v restavracijo. Nisem hotela iti saj nisem hotela nič pojesti, zato sem rekla, da bom šla kar domov. Lara me je ustavila in nevek kako toda privlekla me je do restavracije kjer smo se vsedle.
L- Lara
A- Ana
An.- Aneia

L- Jaz bom eno malo pico navadno prosim.
A- Jaz tudi!
An.- Jaz nebi nič hvala.

Lara me je čudno pogledala toda nič ni rekla. Hitro sta dobili hrano in jaz sem ju samo gledala. Ko sta pojedli je Ana plačala in odšle smo naprej







Na poti smo videle Majo, Tino in Sašo. Bile so s tremi sošolci in me tri smo se odločile, da jih pozdravimo.
Prišle smo do njih.
S- Saša
L- Lara
An.- Aneia
M- Maja

An.- Zdravo!
M- Kaj pa ti je? Kdo je rekel da se lahko pogovarjaš z nami?
An.- Čakaj kaj? Kaj sem ti pa naredila?
S- Aneia, dobro vemo kaj delaš. Nočeš jesti, ker veš da smo lepše od tebe in hočeš samo, da bi bila taka kot smo me. Nebo ti uspelo.
An.- Kaj sem vam pa naredila?
M- Daj no. Nehaj se sprenevedati pa se raje ubij haha.
L- Pridi Aneia, pustimo jih.

Bila sem presenečeno žalostna. Nisem vedela kaj naj naredim. Celo pot smo vse ostale brez besed, dokler nismo prišle do mojega stanovanja. Hitro smo se pozdravile in jaz sem stekla do hiše in odšla v kopalnico. Tam sem se zjokala. Zraven sem nedolgo zatem videla britvico. Vzela sem jo in kar naenkrat kot bi mignil sem se začela rezati po roki. S solzami v očeh sem se rezala zelo dolgo.







Minilo je vsaj deset minut in kar naenkrat sem slišala nekoga odpirati vhodna vrata. Bila je moja mama.
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
3 nexte <3
15. marec 2014
u167739
u167739
next
15. marec 2014
next!
15. marec 2014
nextttttttttt
15. marec 2014
u25407
u25407
omg hvala
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
Slišala sem jo hoditi po stopnicah proti moji sobi. Ni bila sama saj sem slišala smeh izven kopalnice. Pogledala sem skozi ključavnico in videla mamo z neki gospodom. Objemala sta se in kar naenkrat sta se začela poljubljati. Nisem vedela kaj naj naredim saj sem se bala. Hotela sem odhiteti ven ali pa poklicati očeta in vse povedati. Mama in tisti gospod sta odšla v mamino spalnico in jo zaklenila. Počutila sem se grozno in od vsega sem se začela jokat. Potiho sem vse v kopalnici pospravila in se pretihotapila ven. Stekla sem do Lare vsa objokana.







Lara mi je odprla in jaz sem odhitela v njeno sobo. Vse sem ji povedala od začetka do konca. Spustila sem le majhen detajl. Rezanje. Tega res nisem hotela povedati pa čeprav mi je bila najboljša prijateljica. Potolažila me je in rekla, da lahko ostanem čez noč pri njej saj njenih staršev nebo ker sta odšla na izlet. Strinjala sem se in Lara me je pospremila do sobe za goste. Tam so bile 2 postelji in obe sva šle vsaka v svojo. Ni me hotela pustiti samo zato je tam ostala čez noč. Dolgo je minilo dokler sem zaspala. Zjutraj sem se zbudila v solzah. Lara je že pripravljala zajrtk. Delala je topli sendvič.
L- Lara
A- Aneia

L- Jutro! Pridi! Zajtrk bo kmalu gotov.
A- Jooj pa ravno sedaj nisem lačna. Vsa skrb me je spravila iz tira. Res nemorem. Hvala
L- Prav, potem pa pojdi domov in vse razčisti z starši, prav?

In odšla sem. Počasi s težkim srcem sem šprišla do stanovanja in že sem v kuhinji videla mamo in očeta. Poljubljala sta se in se objemala.
O- Oče
M- Mama
A- Aneia

M- Živjo pikica! Kako je bilo pri Lari? Ste se imele lepo?
A- Supr je bilo... Kaj pa sta vidva delala?
O- Jaz sem dolgo delal učeraj, tvoja mama pa je prej končala.
M- Ja.. Bila sem pri moji prijateljici in potem sem prišla sem.

Takoj sem vedela, da je mama vse skrivala očetu. Nič mu ni povedala tako kot tudi meni ni. Odšla sem v svojo sobo. Vlegla sem se na posteljo in razmišljala. Kar naenkrat pa sem slišala škripanje po stopnicah, saj je nekdo prišel. Bila sta starša in v rokah sta imela škatlo z odprtinami. Nisem vedela kaj je to bilo dokler nisem slišala nekaj lajati.
A- KUŽA!
O- Ja. Z mamo sva se odločila, da ti kupiva domačo žival, saj veva, da se ne družimo tako veliko in upam, da se bosta vsaj vidva družila več.
M- Rada te imava!

Hitro sem odprla škatlo in v njej sem videla majhnega psička. Nemškega ovčarja.







Bila sem bolj vesela in z njim sem odšla ven. Zunaj sva se igrala, skaakala in počela razne stvari. Mimo e prišla tudi Lara, da bi me uprašala kako se počutim sedaj. Ko je videla kužka in mene je pritekla in vprašala kaj je to.
Odgovorila sem, da imam novega prijatelja in da se s starši nisem nič dosti pogovarjala.
Lara se nama je pridružila pri skakljanju. Ker je bil prost dan smo se odločile da greva na sprehod. Hodili sva z kužkom ki sem ga poimenovala Flex. Prišli smo do mesta in tam odšli na klopco. Usedli smo se in ogledovali mesto. Kmalu pa smo z Laro videle Sašo, Majo in Tino.







Postala sem bolj žalostna saj sem videla kako so se imele dobro. Lara me je potolažila in odpravili sva se naprej k meni domov. Očeta ni bilo saj je moral pomagat prijateljem z ograjo, ki ni delovala na senzor. Mama je bila sama doma in ko sva z Laro prišle v hišo sva slišali šepetanje... ' Hitro se skrij, mogoče je moj mož!!'
Postala sem jezna in žalostna nisem vedela kaj naj rečem zato sem le zežala ven in Lara je prišla za mano.
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
3 nexte <3
15. marec 2014
u167739
u167739
N-E-X-Tomojbog ti res najboljš pišeš<3
15. marec 2014
u25407
u25407
hvala pa lahk mal oglašujete usi ker bi rada dost lajkov da nadaljujem prosim :3
15. marec 2014
u167739
u167739
okej
15. marec 2014
nextt
15. marec 2014
neeext+nova bralka
15. marec 2014
u25407
u25407
Ful bi se rada zahvalila vsem ki berete <3 nextam popoudne
16. marec 2014
u25407
u25407
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
Od vse te jeze in žalosti sem hotela zavpiti, toda sem se pomirila. Lara me je z vsem srcem mirila. Kmalu je ven prišla še mama. Tudi ona ni vedela kaj naj reče, saj je videla, da sem jo takrat slišala. Usedla se je zraven mene na zunanje stopnice in prosila Laro, če gre lahko domov. Lara je odšla in mama se je začela pogovarjati z mano.
M- Mama
A- Aneia

M- Veš, ni tako kot zgleda...
A- Vse sem slišala, tudi da je bil tukaj učeraj. Videla sem vaju, vse sem videla in slišala!
M- Veš to res ni tako kot je zgledalo. On je moj šef in on mi je prodal Flexa. Veš res nisem hotela prizadeti očeta, tebe pa tudi ne. Prosim naj to ostane med nama in ne povej nobenemu. Sploh ne očetu. Vse se bo končalo obljubim. Toda s časom. Prosim.

Kar naenkrat sem začela se močneje jokati. Toda bila sem preveč jezna, da bi razmišljala, in mami sem obljubila, da tega nebom povedala nobenemu.
Zraven je priskakljal Flex in mama je rekla naj se igram z njim odzunaj, ona pa bo odslovila gospoda... Oziroma ljubimca. In res ni bilo dolgo ko je odšel.
Takrat sem se vstala in odšla v sobo s Flexom. Zaklenla sem se in se vsedla na posteljo ter razmišljala.







Hitro je vse minilo in ura je bila že kar 16. Vzela sem Flexa, ga navezala na vrv in odšla z njim na sprehod. Sprehajala sem se po mestu in prišla do nekega starega mosta. Tam sem se ustavila in si samo ogledovala reko, ki je tekla pod njim. Spet sem se začela jokati, toda govorila sem si da mi bo uspelo in da bo vsega hudega konec.
Toda postalo je še huje. Ni bilo dovolj le to, da so me Saša, Maja in Tina sovražile. Videla sem jih in niso bile same. Z njimi je bila še Ana in ko so me opazile so se vse začele smejati. Z Ano vred. Kazale so mi osla in me oponašale kot da sem najdebelejši človek na svetu. Hitro sem začela teči stran z solzami v očeh, ki sem jih komaj zadrževala. Takrat pa sem zaslišala:

LE TECI, VSI TE LAHKO UJAMEJO, ČE PA TE NEBODO BOŠ PA TAKO ALI TAKO PADLA, SAJ TE NOGE NE ZDRŽIJO 100KILOGRAMOV!

Takrat pa sem vse solze, ki sem jih držala v sebi izspustila in že sem bila mokra pa obrazu. Tekla sem kakor hitro sem le mogla, da bi vsaj zbežala tem nesramnicam.
Prišla sem do parka za pse. Tam sem se vstavila in odpela Flexa ter ga spustila, da bi se naigral. Vsedla sem se na klop in gledala v tla. Mimo je prišel neki fant iz šole, ki ga ubistvu ni poznal nihče. Le njegovo ime so vedeli, o njemu pa nič.
G- Gorazd
A- Aneia

G- Zdravo. Videl sem te jokati prej in kako si tekla sem. Kaj pa je narobe?
A- Punce se spravljajo name, ker sem močnejša od njih. Nihče me ne mara.
G- Kaj ti pa je? Prelepa si no. Nehaj misliti druge stvari. Lepa si! Milsim, še bi se pogovarjal s tabo toda moram domov... Mi daš telefonsko?
A- No prav...

Dala sem mu jo in on se je nasmehnil in odšel. Gledala sem in z enim očesom, da nebi bilo videti preveč sumljvo, sem ga gledala kako je tekel proti kamniti cesti.







Mislila sem, da sem končno našla nekoga, ki ga za mene skrbi. Počutila sem se veliko bolje. Poiskala sem Flexa in odšla domov. Tam sem videla mamo in očeti, ki sta se pogovarjala v kuhinji. Oba sta se smejala.
O- Oče
M- Mama
A- Aneia

O- O pikica. Kako si kaj? Kaj novega?
A- Bi lahko že mama povedala...
M- Aneia prosim če nehaš. Veš že cel dan je take slabe volje.
O- Aja.. No potem te bom pa pustil pri miru.
A- Ja zdaj sm pa jaz kriva...

Vzela sem krožnik s hrano, ki je bil pripravljen za mene na mizi in ga odnesla v svojo sobo. Tam sem krožnik postavila na tla in čakala da hrano poje Flex.
Prišla sem nazaj v kuhinjo in tam pospravila krožnik za sabo.
M- Aneia, pridiin se vsedi, imam eno novico.
O- Ja pridi. Ta novica je zelo vesela!

Vsedla sem se zelo radovedno in hkrati sem se še vedno počutila kot da bom sedaj bruhala saj se mi je mama kar zazdela ogabna z njeno veliko lažjo.
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
2 nexta :3
16. marec 2014
next+ nova bralka
16. marec 2014
u25407
u25407
še en next :3
16. marec 2014
next
16. marec 2014
u25407
u25407
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
M- Veš nekaj boš dobila.
O- Nekaj krasnega, in to si si vedno želela!
A- No pa da slišim...
M- Dobila boš bratca ali pa sestrico!

Oče se je nasmehnil in kazal vso svoje veselje. Pogledala sem mamo z najbolj resnim obrazom kar sem jih kdaj naredila. Hotela sem kar zaupiti. Mama me je gledala kot, da je vedela da otrok res ni očetov. Točno vedela sem, da se bo nekaj resnego zgodilo zato sem res zaupila na vso moč. Oče pa me je hotel pomiriti saj je mislil, da bom vesela.
Z jezo na obrazu sem pogledala mamo, ki ni vedela kaj naj reče. Oče me je pogledal in rekel, da bo vse vredu. Za minuto sem se pomirila, potem pa zbežala v sobo. Tam sem se zaklenila in smao čakala in čakala. Kar naenkrat pa mi je začel vibrirati telefon. Bil je SMS neznane številke.
G- Gorazd
A- Aneia

G- Hej, jaz sem Gorazd. Samo hotel sem videti ali je to prava številka.
A- Aja ti si! Ja je
G- Kaj pa je narobe?
A- Mama bo imela še enega dojenčka...
G- Kaj ni to supr? Neboš sama in imela boš družbo.!
A- Ja samo nekaj je prišlo umes... No pa saj ni važno... Grem spat ker sem zelo utrujena... Se vidimo v šoli.!
G- Se vidimo.

Kar zardela sem. Vlegla sem se in hitro zaspala z mislijo na Gorazda.







Zjutraj me je že zbudila budilka, ki je zvenela zelo glasna. Bilo je čudno saj me na čase Lara pokliče zjutraj, da se vstanem in pripravim. Toda sedaj pa me ni. Že dolgo se nisem pogovarjala z njo in zato sem jo poklicala. Nihče se ni oglasil pa čeprav sem klicala vsaj desetkrat. Vstala sem se in oblekla eno izmed najlepših oblek, saj sem vedela, da bom videla Gorazda.







Vzela sem telefon in še enkrat poklicala Laro. In spet nič. Nihče se ni oglasil zato sem se kar odpravila na pot. Prišla sem do njene hiše in tam trkala in zvonila. Spet nič. Nikogar ni bilo zato sem kar odšla v šolo. Hitro sem prišla tja in ko sem vstopila je Gorazd hitro pritekel k meni. Videti je bil zaskrbljen, tako kot vsi ostali ki so bili že v šoli. Nekateri so celo jokali. Postala sem zelo radovedna in zato sem hitro vprašala Gorazda kaj je bilo.
G- Gorazd
A- Aneia

G- Zjutraj ob dveh se je zgodila prometna nesreča. Vsi trije v avtu so umrli...
A- Kaj?! Kdo pa?
G- Veš... Lara je bila...

Kar naenkrat mi je srce začelo še bolj biti. Obstala sem in se tam začela tako jokati kot se še nikoli nisem. Izgubila sem svojo najbližjo prijateljico, ki mi je vedno stala ob strani. Nisem vedela kaj naj rečem tudi kaj naj naredim. Padla sem na tla in tam obležala. Ker je ravnatelj to videl in tudi videl kako so vsi žalostni, razočarani itd. je odpovedal pouk za 2 tedna. Res, da se to nesme kar tako narediti toda meni je res bilo vseeno za šolo tisti mument. Gorazd me je takrat pospremiv domov. Ko sva prišla že blizu mojega doma sva se šele začela pogovarjati
A- Veš, nočem domov... Res nočem videti staršev in tako... Bi lahko šla k tebi? Prosim...
G- Ja seveda, če misliš da lahko pridi.

In tako sva odšla k njemu domov. Pripravil mi je cel krožnik zelo različne in zanimive hrane.
A- Ne Gorazd... Nemorem jesti... Preveč sem šokirana... Se lahko uležem na tvojo posteljo prosim? Nič nebom naredila... Samo malo se moram odpočiti in razmisliti...
G- Pojdi... Prva vrata na desno.

In tako sem odšla v njegovo sobo. Izgledala je preklrasno. Toda nič ni pomagalo, da bi se počutila bolje. Vlegla sem se na njegovo posteljo in se tam pošteno zjokala.
Vmes sem si prisegla, da na njen pogreb nebom odšla, saj to bi pomenilo, da bi se od nje poslovila. Jaz pa se nisem hotela posloviti od osebe, ki je nisem hotela odsloviti.







Kmalu je notri prišel Gorazd.
✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞✞
4 nexte o:<
16. marec 2014
neext
16. marec 2014
u157718
u157718
neeeeeeext
16. marec 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg