Forum
Živjo. Vaše zgodbice so me navdušile, super ste. Zato sem se tudi jaz odločila napisati zgodbico. Upam, da vam bo všeč. (:

Opozorilo: prosim, da sem ne lepite kakšnih linkov.
UVOD:
Moje ime je Elisabeth. Stara sem 15 let in čez mesec in pol bom dopolnila 16 let. Sem piflarka in v šoli mi gre odlično. A zato nimam veliko prijateljev. Pravzaprav jih nimam. Včasih si zamišljam, da jih imam, a me potem v šoli znova in znova doleti resnica. Veliko besed slišim na svoj račun. Pretočila sem veliko solz, a se trudim ostati močna. Brez prijateljev pa je >biti močen< misija nemogoče.


NEXT?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

08. februar 2012
u75909
u75909
Next♥
08. februar 2012
Hvala za next.(:
Prav tako pa sem posvojena. Moja biološka starša sta umrla v prometni nesreči, jaz pa sem pristala v tej družini, kjer nikoli nisem spoznala, kaj je ljubezen. Nočem, da bi moji otroci tako trpeli. Torej, moja skrbnika:
Moja ''mati'' je trenerka plavalne ekipe, kamor spadam tudi jaz in moja polsestra. Ime ji je Angelina in čeprav dopoldne nima nikoli treningov, je tudi doma ni. Zelo rada nakupuje, hodi na razne modne dogodke,...zmeraj mora biti vse >in
08. februar 2012
u75909
u75909
Next♥
08. februar 2012
Moj oče je za minuto boljši. Je politik in se trudi priti na vrh. Seveda smo prav zaradi njega bolj bogati. Je zelo prijazen do mene, vendar me pred polsestro ne brani. Skoraj nikoli ni doma. Ime mu je Brad.

In seveda je tu še moja polsestra Taylor. Sovraži me, čeprav ne vem zakaj. Odkar sva začeli hoditi v šolo, me pred drugimi žali in se mi smeje z drugimi. Mogoče je prav ona zaslužena za to, da me vsi zmerjajo. Ampak še vedno jo imam rada. Čeprav me ona stalno ponižuje. Obožuje modo in je sicer podobna mami, zelo rada pa se zabava.
08. februar 2012
Mama Angelina:


Oče Brad:


Polsestra Taylor:

08. februar 2012
Kakor že veš, sem v plavalni skupini. Tam moje drage polsestre ni, hvala bogu. Vendar je pa moja mati, trenerka. Skoraj nikoli me ne pošlje v vodo. Jaz pa sanjam, da bom reševalka! Angelina, mati, se za moje sanje ne briga. Skrbi jo samo Taylor, polsestra. Oče Brad pa sploh ne ve, da imam sanje. On vidi samo njegovo politiko in ker imam odlične ocene, verjame, da bom odšla študirat pravo. No, nikoli.
Imam svojo lastno sobo na podstrešju. Tja so me dali potem, ko je Taylor dobila psičko in ji je predala mojo sobo brez kakršnegakoli dovoljenja. Ko sem prišla domov, so moje reči že bile na podstrešju. Niti upirala se nisem, kajti z podstrešnega velikega okna z veliko polico, kamor se lahko usedem in naslonim na zid, ter opazujem mesto, je prečudovit razgled na Paris in Effilov stolp. V noči, ko žarijo luči na stolpu, je ta razgled čudovit. Pajkov pa sem se tudi navadila, čeprav redno čistim mojo sobo. Sicer pa je moja soba kraljevsko opremljena. Moja mati in oče hočeta namreč izgledati, kot da smo ugledna in kraljevska družina. Družina ima poleg polsestrine psičke tudi velikega, belega psa po imenu Whitney. Čistokrvni pes je. Vendar za razliko od njih, ne tako hudoben in egoističen. Pravzaprav me ima Whitney zelo rada in večino časa preživi z mano.

Moj pogled skozi okno:


Moja soba:


Psica Whitney:

08. februar 2012
u75909
u75909
Next♥
08. februar 2012
Tako. Zdaj veste vse. Skoraj vse. Ostalo boste izvedeli v nadaljevanju.
Zbudila sem se v oblačno jutro in ko sem zaslišala predirljiv glas moje polsestre, pa sem le vedela, da je to moj - še eden izmed mojih - slabih dni. Vrata so skoraj zletela s tečajev, ko je vdrla v mojo sobo:"Kje so moji čevlji?!" Je zarohnela, jaz pa sem si zaspano pomela oči. Skomignila sem in jo pogledala:"Tu niso. Sem gor ne hodiš nikoli..." No, skoraj nikoli. Sem pomislila in se povlekla na rob postelje. Zaspano sem si pomela obraz, znova pa sem se stresla, ko je moja polsestra zaloputnila vrata moje sobe. Sem povedala, da imam ločeno kopalnico? Samo zaradi moje drage polsestre Taylor, ki je zahtevala, da v njeno kopalnico ne smem. V svoji spalni srajci sem si obula svoje ogromne mehke copate in se skoraj odplazila v kopalnico. Stopila sem pod tuš in se na hitro umila. Stopila sem pred ogledalo in se zazrla v svojo podobo. Imela sem dolge, svetle lase in svetlo-modre oči. Moja koža je bila bolj bleda in ''oče'' je zmeraj poudarjal, da bi spadala v arijsko raso. Umila sem si obraz in se obrisala z brisačo. Na vrsto so prišli še zobje in ušesa. Lase sem si zvila v figo in si nadela očala. Stopila sem v svojo sobo in prijela obleke, ki so mi pač prišle pod roko. Imela sem smisel za modo, vsaj nekaj, kar me v šoli niso zafrkavali. Na hitro sem se oblekla in že sem zaslišala zvok avtomobila. Zgrabila sem mobitel in svojo torbo ter po stopnicah skakala kar prek dveh. Pograbila sem ključe na omarici v pritličju in pritekla skozi vrata. Vsi so me že čakali v avtu - kakor vsako jutro. Usedla sem se v avto in že sem dobila kritiko moje polsestre:"Kaj res ne moraš nikoli biti točna?" Ne, ne morem. Sem si mislila in pogled raje vrgla na pokrajino, ki je drvela mimo nas. Očka naju je peljal v šolo, mamo pa v nakupovalni center. Kot zmeraj.

Moja obleka: http://www.shrani.si/f/n/tH/4jgECbcM/dress.jpg
08. februar 2012
u77615
u77615
NEXT ! ♥
08. februar 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg