Forum
Pozdravljeni. Moje ime je Delphine. Oziroma je moje polno ime Delphine Arianna LeRay. Živim v majhnem mestecu ob obrobju Francije. Tekoče govorim francoščino, zraven pa še angleščino. Imam dve prijateljici; Jeane in Annabello Sienne, ki sta sestri. Obe z Jeane bova kmalu polnoletne-jaz čez šest dni, Jeane pa čez enaindvajset dni. Polnoletnost je tu šestnajst let-takrat bova morali zaradi zakona začeli nositi maske. To pa zaradi dogodka, ki je star že več kot tristo let. Takrat je vojvodinja Eliana, kakor ji je bilo ime, postavila zakon. Dogajalo se je na vsakoletnem plesu v maskah v Parizu, glavnem mestu Francije. Steklarju je naložila delo, da ji je naredil najlepšo masko na sveto. Bila je iz najgladkejšega stekla in ko je bila na soncu, so se od nje odbijali žarki v vseh barvah mavrice. Med plesom z nekim pomembnežem pa se je spotaknila in maska ji je padla ter se razbila na tisoče in tisoče delcev. Vojvodinja se je vrgla po tleh ter začela jokati, nato pa je iz nje privrel bes, ko je izvedela, da steklar nove ne mora narediti. Vsak košček posebej je dala shraniti, potem pa je sprejela zakon, da morajo popolnoma VSE neporočene deklice od svojega šestnajstega rojstnega dne nositi maske. Zanimiva zgodba. No, pa preidimo k mojemu videzu. Imam lase do sredine vratu, ki so mešanica med vetlo rumeno ter belo. Moje oči so v vijoličnem odtenku, ki je zelo lep.




Delphine Arianna LeRay
19. avgust 2011
Zbudila sem se, ko je čez okno v moji sobi posijal prvi sončni žarek, ki je bil le medel. Bila je sobota enaintridesetega decembra leta 2011. Sneg je že zapadel, moja polnoletnost pa se začne čez natanko šest dni! Kar skočila sem iz postelje ter odprla svojo omaro. Moja starša sta še kar bogata in jaz imam na kupe lepih oblek. Izbrala sem obleko v beli barvi. Imela je dolge rokave in pri zapestjih so se širšali. Imela je v-izrez in z lepim temno rdečim svilenim trakom je bila stisnjena pri pasu. Dolga je do gležnjev in narejena iz zelo debelega žameta-kot narejeno za zimo. Obula sem še bele plesne čeveljce. Lase sem pustila razpete. Ko sem se pogledala v ogledalo, sem bila še kar... No, lepa. Nasmehnila sem se, nato pa stekla v kuhinjo, kjer sta za mizo že sedela mami in oči in tudi jaz sem že imela pripravljen zajtrk. Čeprav nisem bila lačna, sem pojedla vse. Ko sem mamo pogledala v njene sinje modre oči, se je zasmejala. "Seveda. Kar pojdi." Je dejala napol v smehu. Nato sem pogledala v očetove temno zelene oči. Najbolj zanimivo je to, da nimam barve oči po nikomur od staršev. Tudi on se je zasmejal in pokimal. Tako sem sunkovito vstala, si okrog ramen pripela debelo temno rdeče ogrinjalo in se preobula v oprijete črne usnjene škornje, nato pa stekla ven. Tam se je že kepalo večina otrok. Zagledala sem Jeane in Nino ter stekla tja. Jeane ima temno rjave lase do sredine hrbta, ki so skoraj črni, Ninini lasje pa so črne barve ter dolgi samo do njenih ramen. Jeane bo čez enaindvajset dni polnoletna. Nina je leto mlajša od nje, zato še kar nekaj časa ne bo polnoletna. "Lep dan, kajne?" Je vprašala Jeane ter se z nasmeškom na ustnicah priklonila. Mene in njo so ssarši že od rojstva učili vse te formalnosti in bile smo okregane, če smo se napačno pozdravile ali pa neslovnično govorila. S časom se navadiš. "Seveda. Jeane, Nina." Sem rekla ter se globoko priklonila.
19. avgust 2011
Upsič-Napisala sem Nina namesto Annabelle.
19. avgust 2011
"Ari, staršev ni tu!" Je rekla Annabella glasno. Annabella me kliče Ari, Jeane pa kar Ine. Grdo sem jo pogledala. "Poslušaj, Anči. Starši in njihovi vohuni so vsepovsod." Sem rekla prijazno. Jaz in Jeane sva Annabello ponavadi klicale Anči, Annie ali Bella, čeprav ne zelo pogosto, saj sovraži to ime. Jaz pa sem Jeane ponavadi klicala kar Jane. Stopila sem k njej ter pokazala proti slepi ulici, kjer je bilo zadnje, kar sem videla, rob črnega plašča. Jeane pa je vse skupaj seveda zabavalo. "Poslušaj, Bella. Ine govori resnico. Zadnje čase vidim, kako mi nek devetnajstletni fant kuka skozi okno, ko moram delati domačo nalogo svojih staršev." Annabella je postala popolnoma rdeča-to pa zato, ker jo je Jeane poklicala Bella. Čeprav Bella v francoščini pomeni, da je lepa, ga Annabella sploh ni marala. Sovražila ga je. "Zdaj pa se pokažimo kot lepotice ter vohunom pokažimo, da smo najboljše kandidatke za vojvodinjin prestol." Sem se pošalila. Tako smo se vedno šalile. Vojvodinje že več časa vladajo državam. Trenutni vojvodinji Francije je ime Adua. Je zelo dobra vojvodinja. "Seveda, gospodična Delphine." Je dejala Jeane, privzdignila robove obleke ter se mi globoko priklonila. "Gospodična Jeane in gospodična Annabella, v čast bi mi bilo, če bi lahko odšla z vama na sprehod v zasneženi park." Sem dejala, nato pa naredila isto, kar je prej naredila Jeane. "V čast nama bo." Sta istočasno odgovorili sestri Sienne ter se mi priklonili-nato pa smo z dvignjenimi sprednjimi deli oblek lepo odšle do zasneženega parka. Vmes smo si kar naprej podarjale očarljive nasmeške in vsem nam je šlo že pošteno na smeh-vendar smo se zadržale. Mladi vohuni, ki za kakšen evro delajo za starše deklic, so vsepovsod. Poleg tega jim to delo ugaja, saj si lahko tako tudi hitro najdejo nevesto. Večina jih ima devetnajst, eno leto gor ali dol. Tako smo sedle na klopco v parku ter se sproščeno pogovarjale med seboj. Želele smo narediti najboljši vtis.
21. avgust 2011
Tako so dnevi hitro minevali in kmalu sem se zbudila šestega januarja leta 2012. Praznovanje novega leta je bilo zelo lepo, ampak zdaj sem končno polnoletna. Ura je bila že okoli dvanajstih in skozi okno je sijal medel žarek sonca. Zunaj je bil še vedno sneg. Izbrala sem temno rdečo obleko iz žameta z dolgimi rokavi, stisnjena v pasu in dolga do gležnjev. Zraven so seveda pasali še temno rdeči plesni čeveljci. Nato sem vzela iz omare masko-črne barve z kristalčki prišitimi notri. Ker je bil trak že zrabljen, saj je mama to masko nosila, preden se je poročila z očetom, sem ga zamenjala z novim in lepšim svilenim trakom-ki je bil temno rdeče barve. Odlično se je skladalo skupaj. Maska me je najprej malo tiščala, ampak vedela sem, da se bom morala navaditi. Ko sem prišla v kuhinjo, sem naenkrat zagledala Jeane, Annabello, mamo in očeta, pa še mojo prijateljico Caterino, ki je zdaj stara toliko, da bo če kakšen mesec postala polnoletna. "Hvala." Sem se zahvaljevala vsem, ko sta moja starša vstala ter mi podala pismo, ki sem ga previdno odprla. "Internat? V Parizu?" Sem vzkliknila, ko sem prebrala pismo. V Pariz grem! Mama je pokimala. "Super!" Sem kar zažarela od veselja. "Jutri boš odpotovala. Ena od služabnic je tvoja." Je dejal oče. Izbrala sem petnajstletno Lizo. Bila sem srečna.
21. avgust 2011
u58097
u58097
next!
07. september 2011
u58568
u58568
next pa prosim po zs( zasebno sporočilo) mi sporoči kdaj bo next
07. september 2011
Naslednji dan sem se pripravljala za odhod. V bistvu sem jaz samo sedela na postelji, Liza pa mi je pakirala stvari. Vsega skupaj je bilo za tri kovčke, zraven pa še nekaj vreč z maskami, ki mi jih je podarila mama, saj je vedela, da jih bom potrebovala. Ko je pred našo hiško pripljala kočija, sem bila zelo navdušena! Mama mi je obrazložila, da sta z eno bogato gospo v Parizu dobri prijateljici in mi je tako zrihtala prevoz. Najlepša hvala, mami! Tako so mojo prtljago naložili v kočijo. Pred vrati so stale Jeane, Annabella, Caterina, mama in oče. Mama je smrkala ter si brisala solze. "Brez skrbi, mama. V redu bom." Sem rekla, mama pa me je pogledala v oči. "Saj vem, saj vem." Njen glas je bil presenečen, saj sem nosila tisto masko, kot včeraj-črno z krisalčki prišitimi gor, zavezala pa sem si jo z temno rdečim trakom, kakor včeraj. Oblečena sem bila v črno žametno obleko z dolgimi rokavi, stisnjeno v pasu, obuta pa v škornje in ogrnjena v ogrinjalo. Mama je naredila vse, da me ne bi zeblo. Poslovila sem se še od Jeane in Anabelle, pa od Caterine in očeta. Nato sve skupaj z Lizo zlezle v kočijo in se odpeljale. Nisem se ozirala, ker sem vedela, da bom pogrešala dom. Po licu mi je spolzela solza.
08. september 2011
next
08. september 2011
Še dva nexta pa nadaljujem
08. september 2011
next next evo ti jih
09. september 2011
u58568
u58568
next
09. september 2011
Ko smo čez dan in pol prispeli v Pariz, se je zunaj že temnilo in bilo je pozno popoldne. Liza mi je povedala, kar je slišala od služabnika, ki se je motal nekje po kočiji ter velikodušno opzoval Lizo. Mogoče pa moja služabnica sploh nikoli ne bo nosila maske. Slišala je, da bomo ta večer še prenočili pri tej mamini bogati prijateljici, jutri pa se bom nastanila v internatu, Liza in Brandon, služabnik, ki sem ga prej omenjala, pa se bosta tudi nastanila v internatu. Imela bosta ločene sobe, seveda. To pa zato(to, da gre tudi Brandon v internat), ker bo moj telesni stražar. Si predstavljate? Telesni stražar? Kot da ni že dovolj osebna služkinja, zdaj pa še telesni stražar! Groza!

Nadaljujem, ko bojo trije nexti.
09. september 2011
u58568
u58568
nexty
09. september 2011
u21230
u21230
next next next next next ih maš dovol?!
09. september 2011
Bom zdejle nextala, pa še nekaj:
Prosim, preberite še m ojo drugo zgodbo Samo težave:
http://www.igre123.com/forum/tema/samo-tezave/22718/1
09. september 2011
Tista bogata mamina prijatejica mi je velikodušno pripravila sobo za čez noč. Tam sem si lahko v miru snela masko ter se okopala, nato pa sem zaspala na topli postelji.
Ko sem se naslednje jutro zbudila, me je že čakala Liza z obleko in masko. Danes, takoj po zajtrku, naj bi pome prišla kočija in me odpeljala v internat. Zajtrkovala sem skupaj z mamino bogato prijateljico, ki je rekla, da ji je ime Aurora. Stara je že enainštirideset let in še vedno nosi masko. Začela sem pogrešati Jeane in Annabello, pa mamo in očeta. Težko mi je bilo. Ko je končno prispela kočija zame, sem bila ponovno vesela. Z Aurore sva se odlično ujele in povedala mi je več. Veste, da je ona v bistvu mamina sestra? Torej moja teta. Juhu, teto imam! Mama mi nikoli ni omenila. Čudno. Od nje sem se poslovila, nato pa me je kočija, skupaj z Lizo in Brandonom, odpeljala v internat.
09. september 2011
u58568
u58568
nexty
09. september 2011
u21230
u21230
next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next next
10. september 2011
Moje majhno stanovanje v internatu je bilo super. V moji spalnici so bile stene temno rdeče barve, postelja je bila super, poleg tega pa tudi dve omari. Postelja je bila v obliki srčka in odlično velika. Liza je šla spotoma med pospravljenjem oblačil iz kovčkov v omare še po moj urnik v tajništvo.

Ponedeljek
07.00-07.30: Zajtrk
08.00-08.45: Francoščina
08.50-09.35: Risanje
09.40-10.25: Jahanje
10.30-11.15: Angleščina
11.20-12.05: Matematika
12.20-12.50: Kosilo
18.30-19.05: Večerja
20.15: Spanje

Super. Že prvi dan, torej jutri, imam na urniku dva jezika in matematiko, jahanje in risanje pa imam rada. Pa poglejmo urnik za Torek.
10. september 2011
Nadaljujem?
16. september 2011
nneeexxxttt!!! še sprašuješ!!
16. september 2011
Nexxt!(Živjo, sestrica)
28. september 2011
Živjo(to mpja sestrica). Zdajle nadaljujem
28. september 2011
Ponedeljek

07.00-07.30: Zajtrk
08.00-08.45: Angleščina
08.50-09.35: Jahanje
09.40-10.25: Risanje
10.30-11.15: Matematika
11.20-12.05: Francoščina
12.20-12.50: Kosilo
18.30-19.05: Večerja
20.15: Spanje

"No, pa saj ni tako slabo." Sem zamrmrala sama pri sebi. "Gospodična Delphine, kam dam sliko?" Me je vprašala Liza. To je bila tista uokvirjena slika mene, Jeane in Anabelle. "Na mojo nočno omarico, Liza." Sem rekla, nato pa legla na posteljo. Liza je kmalu končala z pospravljanjem ter me opozorila, da se čez pet minut začne večerja. Ker je nisem hotela zamuditi že prvi dan, sem pohitela. Še vedno sem imela na obrazu masko,zato se nisem preoblačila ali kaj večjega. Ne, kar odpravila sem se. Liza in Brandon pa na vsaki strani takoj za mano. Očitno se bom morala navaditi. Težko.
28. september 2011
Next!!
Sam a mi lahko poveš kaj se je zgodilo da se morajo obnašat pa oblačt kot v srednjem veku? Ne drgač mi je pa tvoja zgodba fuuuuull ušeč!!!!
28. september 2011
Pač je svet še vedno zastarel-zelo tečno, vem, ampak razburljivo. Nextam, ko dobim še en next.
28. september 2011
Nexttttttttttttttttttttt!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
28. september 2011
u59453
u59453
next evo imaš en next
28. september 2011
Ko smo prišli v obednico, sem se malce razgledala naokoli. Tam je bila že večina učencev. Večina deklet je imela maske, nekatere pa so bile še brez njih. Naenkrat sem zagledala dekle v preprosti obleči oranžne barve in z oranžno masko, ki je kar skočila s svojega stola ter se pognala proti meni. Imela je lepe svetlo oranžne oči. Kje jih ne bi prepoznala. "Delphine! Res si tu! Tvoji starši so mi napisali pismo, da prideš. Komaj sem čakala!" Je rekla Leassi ko je prišla do mene. Objela me je in objem sem ji vrnila.

Dva next
28. september 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg