Forum
Hey! No, odločila sem se, da napišem zgodbo, v kateri bo kot glavna oseba nastopala Ajda Podgoršek Dolansky (z njenim dovoljenjem)... zgodba je popolnoma izmišljena! (: Pišem pa kot Ajda (;
________________________________________________________
####1.DEL####

High school. New life. New beginning.
To, kar sem čakala zadnji 2 leti osnovne šole, je končno tu. Presneto. Strah me je.

"Ajda, saj ne misliš resno, ali?" je prhnila Maša in se sukala po moji sobi. Bilo je videti, kot bo ravnokar izgubila nadzor nad seboj. In za to, sem bila popolnoma kriva JAZ.
Z palcem in kazalcem sem počasi odstranila toplomer iz ust in zavila z očmi.
"Saj je samo 1. dan... ničesar posebnega ne bom zamudila," sem rekla, čeprav v resnici še zdaleč nisem mislila tako. V srcu me je žgalo.
"Ničesar, kaj? Ha,... novopečena fazanka si, Ajda," je rekla,stisnila odejo v svoje pesti in me pogledala naravnost v oči. V notranjosti me je zbodlo.
"Vem, da se le pretvarjaš," je rekla. Tedaj ji je že popolnoma prekipelo. Potegnila je odejo z mene, prijela kozarec vode na nočni omarici in zlila vodo naravnost vame.
"Zbrihtaj se," je še dodala in name vrgla nekaj kosov oblačil. "We're going to high school."
Dammit.
* * *







"Tu smo dekleti," je zapel oče in z našim starim golfom zapeljal na parkirišče. Nekateri dijaki so se sprehajali okoli velikega vodometa, ki je stal pred šolo, drugi so sedeli ob njem, tretji so sedeli na klopcah in se pogovarjali, četrti so kadili v skritih kotičkih. Izstopili sva iz avta in zaloputnili z vrati. "Miška," je rekel oči in spustil okno. "Ob 3 pridem po vaju," je nadaljeval, z ustnicami oblikoval njegov tipični 'bye' in dvignil okno. Nato se je odpeljal.

"Oh," sem zavzdihnila. Prevzelo me je razočaranje.
"FOLK, FAZANI PRIHAJAJO. UUUUUUUUUUUUU," je zavijal neki blondinec in pihnil cigaretni dim skozi nos. Nato je vrgel cigareto na tlakovane ploščice in jo pohodil.
"Fazaniranje, punčike!" nama je zakričal in začel teči proti nama. Spogledali sva se. Stali sva nepremično, kot vkovani v tla ter ga gledali. Čez 5 sekund je že stal pred nama in iz žepka srajce na prsih povlekel črni alkoholec. Blago sem se mu nasmehnila in zmajala z glavo. "I know right? Vendar vsi smo dali to čez, zato bosta tudi vidvi," je rekel in mi pomežiknil. Njegove tanke ustnice, spodnja malce odebeljena, so se razpotegnile v širok nasmeh. "He has dimples," mi je zašepetala Maša in se nasmehnila. Prikimala sem ji, a izustila nisem niti besede. Bil je prav prisrčen. V njegovi bližini sem se počutila domače.
"Ti," je rekel in namignil na mene. Odprl je alkoholec in me prijel za obraz. Nežno. S občutkom. "Boš prva," je dahnil vame. V njegovem zadahu je bilo moč vohati malo prej pokajeno cigareto. Nagubala sem čelo in mu zopet podarila nasmeh. "Okej, hah."
To so bile prve besede, ki sem jih spregovorila z njim. Pričel je z pisanjem, natančno na sredini čela, ki se je nadaljevalo vse po nosu. Rahlo sem se zdrznila. Z glavo je bil tako blizu moji, da sem čutila njegov dih in toploto telesa. Izžareval je energičnost in pozitivnost, bil je čisto nasprotje kot njegova ostala klapa, ki je malo prej stala okoli njega in skupaj z njim kadila ter klepetala. Preostanek le te, nas je z 20 metrov varno opazovala.
Njegovo klapo, so vključno z njim sestavljali 6 dijaki. Niso izgledali kaj preveč prijazni.
"Oh, nisem se še predstavil," je rekel, ko je končal. "Jan," je navdušeno povedal in mi podal roko ter podaril kratek objem. Mravljinci so preplavili moje telo. "Ajda," sem mu prikimala. Nato je podal roko še Maši in tudi njej podaril objem. Potem je nadaljeval z pisanjem na Maši...
"Tako, fazanki," globoko je vdihnil zatohel septembrski zrak in se ugriznil v spodnjo ustnico. "Raje pojdita, da ne zamudita," je govoril že v teku nazaj proti kotičku, v katerem se je s prijatelji skrival preden sva prišli. "Čao!"






"Greva?" je vprašala Maša. Kislo sem se ji nasmehnila in ji prikimala. Počasi sva se prerinili mimo gruče ponorelih najstnikov vse do vhoda in nato dvomeče vstopili v šolo.
Po resnici, sem sramežljivo dekle... rada spoznavam nove ljudi, a hkrati ne vem, kako začeti pogovor z njimi. Ko človeka spoznam, se razgovorim. A za to je potrebno kar nekaj časa, ljudje pa so povsem nepotrpežljivi... that's my problem.
"Manja Novak, Manja Novak,... 1.a..." si je brundala Maša in iskala učilnico s tem imenom. Začela sem se potiti. Manjkalo je le še tega, da ne bova našli učilnice in zamudili pouk.
"GOT IT!" vzklikne in tleskne s prsti. Stali sva pred najino učilnico.
Srce mi je začelo hitreje biti. V glavi mi je razbijalo in postalo mi je neizmerno vroče, kot bi se sprehajala po puščavi brez kapljice vode. Čemu vsa ta nervoza? Ajda, pomiri se. Zaupaj vase. Boljše bo kot v osnovni šoli.

____________________________________________________

Nadaljujem...?
06. marec 2014
Ko bosta vsaj 2- nexta nadaljujem
07. marec 2014
next
07. marec 2014
Hvala
07. marec 2014
np :3
07. marec 2014
Neeeext omg kok popounoo
07. marec 2014
Ohh najlepša hvala! xx jutri<3
(vseeno lahko komentirate haha, lahko poveste tudi kritike)
07. marec 2014
neext
08. marec 2014
u149893
u149893
next
08. marec 2014
u71250
u71250
next
15. marec 2014
Amm kdaj bo neext? ker komej čakaam<33
15. marec 2014
Nadaljuuuuuuuuj
20. april 2014
u172648
u172648
woow nemorm vrjet da je nekdo o ajdi naredu zgodbico, dej nexti resno<3
26. maj 2014
next
27. maj 2014
####2. DEL#####
*forget the past*

__________________________________________________________________

Planili sva v učilnico. Vse radovedne glave v klopeh so se obrnile proti nama. Oči prisotnih so švigale zdaj z mene na Mašo in obratno. Učiteljica je dvignila pogled iznad svojega rokovnika. Njen že dokaj zguban obraz, ki so ga krasila očala me je spominjal na jezno ovco. Ovco pa zato, ker je vrh njene glave krasilo le par bujnih belih kodrov.
"Mladi dami," njen hripav glas je rezal zrak. Govorila je prav tako kot pirat. V srcu me je zbodlo. S pogledom sem prečesavala pusto, sivo učilnico in s pogledom iskala uro, vendar je nikakor nisem našla. "Sploh vesta, koliko je ura?" je zagodrnjala in privzdignila levo obrv. Z Mašo sva se spogledali in skušali najti odgovor. "Po vajni sledeči tišini, sklepam, da se vama ne sanja. No, ura je tričetrt čez osem in prvi vtis ni ravno najboljši. Sedita in naj se to ne ponovi."
"Super," sem šepnila Maši, ta pa mi je prikimala v odgovor. Sedli sva v zadnjo klop čisto na desno. Med hojo do tja pa so nas opazovale vse dijakinje prvega letnika. Niso bile videti ravno prijazne. Vse so delovale, kot kakšne barbike. Bile so urejene v čisto nulo. Lepe, dolge črne namazane trepalnice, velike oči, ravni lasje brez kodrčka in štrlečega lasa, koža ne mastna in brez enega samega mozoljčka. Bile so popolne. Brez napak.
"Pospešek je premo sorazmeren z rezultanto sil na telo in obratno sorazmeren z maso telesa. To je 2. Newtonov zakon. Jemali ste ga v 8. razredu osnovne šole in si ga natančnejše obrazložili v devetem. Kje je vaše znanje, gimnazijci?" je zmajeval z glavo učitelj fizike. Resnično nisem pričakovala, da bomo že prvi dan šole zares delali. Ves čas imam neprijeten občutek. Ne počutim se udobno v tem razredu. Maša se je že ujela z eno izmed tako imenovanih 'barbik', po imenu Ashiel. Ni Slovenka, to je jasno. Je malo bolj temne polti. Mulata.
Jaz pa... sem sedaj sama. Ne znam se vključiti v družbo. Maša mi kar naprej nakazuje naj se jima pridružim, vendar ne upam. Kaj naj rečem? 'Oh, hej, jaz sem Ajda. Veš, sem popolnoma dolgočasna, berem knjige in plešem. Bi bila moja prijateljica?'
Na-ah.
"Ajda!" je zaklicala Maša, ko sem si na pladenj nalagala hrano. Bojazljivo sem poiskala Mašo. Ta mi je kot nora mahala z mize, poleg nje sta sedeli kar dve novi prijateljici. Ashiel in še neka. Blonda. "Pridi!"
'Zakaj pa ne? Poskusi!' sem si mislila in se odpravila proti njej. Stopala sem in se naenkrat počutila na samem vrhu samozavesti, ker me je Maša poklicala k njim. Hkrati sem razmišljala, kaj jim bom rekla ko bom prišla tja, ko je nenadoma pred mojimi očmi zmanjkalo filma.
"Ajda? Ajda?" je dejal glas. Počasi sem začela zopet videti. Videla sem dvoje svetlih oči, moj obraz so žgečkali rjavi prameni las, nad osebo pa je bil bel strop. "Si v redu?" je zaskrbljeno vprašala, v ozadju pa se je slišal smeh. "Nesramni ste!" jim je odrezala, nato pa zopet pogledala proti meni. "Šit, popolnoma bleda si. In udarila si se v železen voziček. Verjetno bo kar velika buška," je rekla in s konicami prstov preletela moje čelo. Zdrznila sem se od bolečine. Fantastično.
________________________________

Nadaljujem...?

Aja, pa zahvaljujem se za vse nexte in lepe besede stay golden*
21. november 2014
Omojbog, sam čakala sem, da boš nadaljevala res!
Perfekt je! Upam, da kmalu napišeš nov next! ♥♥
24. november 2014
Ohhh, spomnla si se še na to zgooodboo oww Ja, popolnoma sm pozabla na njo. -.- shit. Ja, grem zdejle pisat nov next zate <3
25. november 2014
Aja, pa hvala ti res full♥
25. november 2014
### 3. DEL ####

Bad day doesn't mean bad life.

_______________________________________________


"Saj se mi sanja, ali?" sem zašepetala in zamežikala. Vse skupaj je preveč zastrašujoče, da bi bilo resnično. Slika pred mojimi očmi je postajala čedalje bolj jasna. Maša. Njen zaskrbljen izraz, solzne oči in bled obraz. "Na žalost ne," je zavzdihnila. Gruča dijakinj se je zbrala okoli naju in po pričakovanjih opravljala. Druga drugi so šepetale na uho in se smehljale meni in moji nerodnosti. V srcu me je stiskalo. Popolna sramota. Poskusila sem se vzdigniti, a ni in in šlo. Šele tedaj sem opazila, da moje glave in celega telesa ne krasi le buška. Z čela je visel tudi dolg špaget, omaka je bila razmazana na novi beli majčki, solate je bilo tu in tam dovolj, za piko na i pa so bile moje hlače polite z coca colo. V gruči sem zagledala tudi Mašino novo prijateljico Ashiel, ki pa NI pomagala, pač pa se skupaj z drugimi zlobno hihitala. Roko sem položila malo stran ob telo in se skušala dvigniti, ko me je nenadoma nekaj zaskelelo v roki. Drobni koščki razbitega krožnika so se mi zarili v kožo. V glavo mi je postalo peklensko vroče. Zbrala sem še zadnje moči in se vzdignila s tal brez Mašine pomoči, strkala s sebe koščke hrane, pograbila torbo in osramočeno odkorakala in komaj še zadrževala solze, ki so kar vrele v mojih očeh. S čim sem si to zaslužila?
Potegnila sem še en kosec papirja in ga močila s solzami. Sedela sem na hladni školjki na šolskem stranišču. Že prvi dan sem vse uničila. Moja samozavest je sedaj na nuli. Roke so se mi tresle, kot šiba na vodi, roke so bile polne tistih majhnih vijoličastih flekcev, ki se mi pojavijo kadar sem žalostna in živčna. Sploh se nisem upala pogledati v ogledalo. Tedaj sem razmišljala le še, kako bom lahko komerkoli pogledala kdajkoli še v oči. Kako naj se sploh neopazno izmuznim iz stranišča?
Vrata za na stranišče so se odprla.
"HAHAHAHA, kakšna predstava. In to že PRVI DAN, pizda si lah misliš?"
"Ma ne, ej đabe se bo trudla najdt družbo zase, lej kak se je osramotila, na njenm mestu nikol ne bi šla več iz hiše vun, majketi."
Vsaka beseda se je rezala vame. To je bolelo veliko bolj kot koščki krožnika ki so se rili v mojo roko. Oči so se vedno znova polnile s solzami. Kot da ni več življenja v meni. Čakala sem, da bodo odšle s stranišča, vendar so namesto tega še kakšne pet minut razglabljale o tem nesrečnem dogodku. Po petih minutah pa so končno odšle.
Počasi sem odklenila vrata in preverila, če so res odšle, nato sem si očistila razmazana ličila in stekla s stranišča direktno iz šole.
"Miss Padanja!"
"Si šla potem pojest kar je še ostalo na tebi?"
"Ej, ej, ti, ko si padla, rada bi ti zastavila nekaj vprašanj!"
Opazke sem poskušala čimbolj ignorirati in jim ne pustiti do srca. Ampak jaz... mene hitro vse prizadene. Nikakor si ne morem pomagati. Skrivala sem svoje zabuhle oči in stekla do parka. Tam sem sedla na klopco in mencala z nogami. Nekateri listi na drevesih so bili že rahlo obarvani. Začenja se zgodnja jesen. Začenja se muka.

_________________________________________________________

Nadaljujem...?

Aja, pa naj obvestim, v zgodbi ne omenjam Maše Zalokar pač pa drugo Mašo, izmišljen lik
25. november 2014
Pa se opravičujem za tok bedn del res.... :/
25. november 2014
Juuuj, super next reees! Šele zdele sm vidla joj! ♥♥
NEEEXT ♥
29. november 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg