Forum
u214828
u214828
Hejlaaaaaaaaa!
Tukaj pred vami je zgodba, ki sem si jo želela napisati že več časa. Zelo veliko bi mi pomenilo, če bi to brali. Da ne bom dolgovezila...
Prosila bi samo, da ne oglašujte tu, če ne boste prej vprašali.

Naslovnica:







Prolog:

Od nekdaj so me kovali v zvezde. Po moji smrti se je to zgodilo dobesedno. Postala sem bog.

To je to. Za sedaj. Upam, da vam je všeč ^v^
Nanami Momozono <3
30. julij 2016
wowwww,naslovnica je fuuul lepa<3
pa ideja je tudi zanimiva me prav zanima kakšen bo prvi Next(:
30. julij 2016
Nextttt
30. julij 2016
u145668
u145668
Next
30. julij 2016
u210820
u210820
Next
30. julij 2016
Nexttt
30. julij 2016
nextt
30. julij 2016
u193768
u193768
Neeeeext
31. julij 2016
u211706
u211706
Neeext fuul dobr
me je pritegnila
31. julij 2016
u214828
u214828
Tukaj je Next. Hvala vsem, da ste se odločile, da boste brale. Upam, da vam bo všeč.







*1. Poglavje: Začetek vsega*

- Leilah -

"Leilah?" je nejeverno zavpila stara gospa. Ozrla sem se v njeno smer. River, je ime spreletelo moje misli. Bila je že krepko v osemdesetih letih. Njeni črni lasje so postali sivi, a njene sive oči so še vedno bile iskrive, kot na dan, ko sva se spoznali.

"River, dolg-" sem začela, a me je prekinila s tem,da me je močno objela. Bila sem presenečena in nisem imela pojma kam položiti roke.z odprtimi usti sem stala tam s oklepajočo starko. Naposled sem desno roko položila na njeno glavo, levo pa na njen hrbet in jo pogladila po njem. Objem je trajal in trajal. A nisem ga hotela prekiniti. Tako dolgo je odkar sem jo videla. Moja čustva so privrela na plano. Solze so se pričele kopičiti v mojih očeh in nisem jih morala ustaviti. Solza mi je zdrsnila po lici navzdol.

River se je odmaknila od mene in se presenečeno zazrla vame. "Mar jočeš? Zaradi mene?Zakaj?" me je vprašala. Smrknila sem in si obrisala solzo, a jo je že zamenjala druga.

"Samo ... dolgo se nisva videli. In pogrešala sem te," sem zavzdihnila in si obrisala solze.

"Leilah ... jaz bi morala jokati, ne ti. Mislila sem, da se ne bova več videli," je zavzdihnila.

"Saj to," sem se ji pridružila.

"Nisi si morala izbrati drugega časa. Ravno sedaj bom dobila v varstvo svoje vnuke," se je pritožila in s tem zamenjala temo pogovora. Hvaležna sem ji bila.

"Sem slišala ja. In verjemi. Kadar sem imela le čas sem te opazovala, saj veš," sem ji pomežiknila. Podarila mi je droben nasmešek.

"A veš kaj sem prvo pomislila, ko sem te sedaj zagledala?" je rekla po nekaj trenutkih tišine.

"Kaj?" sem jo vprašala.

"Ta copernica se ni postarala," je izdavila. Prasnili sva v smeh a naju je zmotil zvonec vrat. River se mi je opravičujoče nasmehnila in me pustila samo sredi dnevne sobe. Medtem ko sem jo čakala sem si ogledala sobo. Bila je prijetna. Stene so prebarvane na umazan zelenkast svetel odtenek. Police, na katerih so bile slike iz preteklosti, na kateri je s svojim pokojnim možem in s svojimi otroci. Kamin je bil ob severni steni, pred njim pa kavč in stari leseni gugalnik, na katerem je počivala bela blazina. Ob stenah so bile knjižne police polne knjig in omara s foto albumi in spominki s potovanj. Na tleh je ležala bela preproga z zeleno obrobo.

Moje občudovanje je zmotilo glasno kričanje, ki je prihajalo vse bližje. Čez sekundo ali dve so se v prostor zapodili otroci in z živalskimi glasovi prepojili ves prostor, da je kar odmevalo. Čez minuto se je pridružila tudi River in sedla v gugalnik. Potrpežjivo je čakala, da se zverine umirijo, a ni bilo nič s tem. Potrpljenja ji je počasi zmanjkovalo, kar se ji je videlo na obrazu.

"Umirite se! Prosim vas," je zavzdihnila starka. Nasmehnila sem se in se udobno namestila na fotelju. Otroci okoli nje so še vedno divjali naokoli in spuščali živalske glasove. Pravi pravcati živalski vrt. Dekleta so se po minuti umirila in so prisedla poleg starke, fantje, pa so morali še izprazniti rezervar s svojo energijo, ki se je po petih minutah izpraznil. Izmučeni so se sesedli k dekletom, tako da so tvorili pol krog okoli starke, ki je sedela v lesenem gugalniku.

S River se poznava že dolgo. Od njenega šestanjstega leta. Nič se ni spremenila. No od znotraj že ne. A njena zunanjost se je z leti popolnoma spremenila. Njeno lepo napeto kožo so zajele gube. Njen glas se je spremenil, postala je krhkejša. A v sebi je še vedno močna, pogumna in trmoglava, kot nekoč.

"Babica, katero zgodbo boš sedaj povedala?" jo je vprašalo svetlolaso dekletce, ki je sedelo poleg nje in jo zvedavo opazovala. River ji je podarila nasmešek in si vzela pet letno dekle v naročje.

"Povej nam Petra Pana!" je vzkliknil črno lasi fant in se pognal na noge in v položaj, ki naj bi predstavljal bojno pozo, a je bil več kot ponesrečen. Prasnila sem v smeh. A nihče se ni ozrl, saj me ni nihče slišal. Niti videti me ne morejo. Razen nje. River.

"Ne! Potem bom spet imela nočne more o kapitanu Kljuki!" se je pritožilo dekle z zelenimi očmi in svetlo rjavimi očmi. "Ti sploh ne veš,kaj je že vse naredil. Nazadnje me je obesil in dal morskim psom," je skoraj v joku dejala. Resno?Ta lepa pravljica povzroča nočne more?

"Grdega račka bi rad spet slišal!" je vzkliknil fantek z očali.

"Ti si grdi raček. Ne potrebuješ pravljice o sebi," ga je zbodlo dekle, ki je sedelo v Riverinem naročju.

"Je sploh mogoče pripovedovati zgodbo o nekom resničnem?" se je spraševal svetlolasi fant in se razmišljujoče namrščil. Ah, otroci. Najlepša in naj preprostejša leta v življenju. Ko jim je najpomembnejša igra in dobra pravljica. Izobrazba, služba, denar, to vse jim je zadnja briga.

Tiho sem se zahihitala.

"Umirite se. Lepo prosim," je potarnala River. V trenutku je zavladala tišina. "Dobro. Pred davnimi časi je živelo dekle, ki je postala boginja," je pričela in me prvič, od kar so prišli ti razgrajači, ošinila s pogledom.Presenečeno sem se zazrla vanjo. V njenih očeh je žarela naklonjenost, hvaležnost in ljubezen, kakršna je na primer med materjo in hčerjo. 'Svojim otrokom in vnukom in pravnukom bom pravila o tebi. Ohranila bom tvoje ime. To je zadnje kar lahko naredim... ' S temi besedami se je poslovila od mene, misleč,da se ne bova več videli. A obiskala sem jo.

Nisem več sledila pripovedi. Moje misli so napolnili spomini. Spomini na preteklost, ki bi se vpisala v zgodovino. Če bi bila človek seveda in če me ne bi prej poslali v umobolnico. V sebi sem čutila toplino, kakršne nisem nikoli do sedaj. Verjetno zaradi tega, ker poznam resnico. Čustva so me omrežila, tako da se nisem morala otresti spominov, ki so se pričeli vrteti pred mojimi očmi. Bila sem ujeta v preteklosti.

______________________________________***______________________________________

Stala sem in samo zrla v mogočno hrastovo drevo. Bilo je res ogromno. Njegova krošnja je dosegla dvajset metrov v višino. Deblo tega je bilo široko toliko, da ga je lahko objelo skupaj dvajset ljudi. Stal je na drugi strani jezera. Pogosto sem prihajala sem, na nabrežje jezera in v tišini zrla v hrast. S tem sem si zbistrila misli in pomirila stres od napornega dne.

Močno sem vdihnila. V zraku je vse dišalo po cvetnem prahu. Pomlad je premagala zimo in zavladala za tri mesece deželi. Vse je postajalo zeleno. Zeleni popki na vejah dreves se počasi spreminjajo v listje, cvetni popki pa se bodo kmalu prelevili v prelepe cvetove pomladi.

"Komaj verjamem, da je tu zopet pomlad," sem zamomljala tja v tri dni. Veliko pomladi sem že preživela. A le v redkih sem lahko uživala brez skrbi, saj sem bila ves čas zaposlena in pod stresom. Moje delo je težje od katerega koli. Verjemite.

To je to.
Kaj si mislite?

Nanami Momozono <3
04. avgust 2016
u193768
u193768
Neeeeeeeext
Super, všeč mi je.
05. avgust 2016
u210820
u210820
zlo dobr nujno nexti
05. avgust 2016
suprr
nextt
05. avgust 2016
u211706
u211706
Neext
Full dobr
05. avgust 2016
Next
06. avgust 2016
Next
07. avgust 2016
u145668
u145668
Neext top.
08. avgust 2016
Zelo dobro pišeš.
Next
08. avgust 2016
Next
08. avgust 2016
u215194
u215194
všeč mi je tvoj stil pisanja ^^ Next c:
09. avgust 2016
Next
09. avgust 2016
1. Morm pohvalit naslovnico, zlo si se potrudla zanjo, pa tut stil pisanja in oblika mi je predvsem všeč.Vsebina je popolna. Se pustim presenetit kaj nam boš še povedala
Next
09. avgust 2016
u214828
u214828
⋆Ƭєαяѕ⋆ hvala. Drugače sem za naslovnico porabila manj kot pet minut c''x čisto na hitro haha
09. avgust 2016
u215282
u215282
Meni se zdi naslovnica full lepa in upam, da se bom kmalu naučila takšno narediti
09. avgust 2016
u214828
u214828
Saj je čisto preprosto cx hiter način za lepo naslovnico cx
09. avgust 2016
u215282
u215282
Lepa je vseeno
Pa tudi če ti praviš da je preprosta
09. avgust 2016
Next
09. avgust 2016
u215295
u215295
Lepa naslovnica, zelo mi je všeč tvoje pisanje. Zanimivo! c:
Next
10. avgust 2016
Top, lahko oglašuješ na moji temi, če hočeš.
Next
10. avgust 2016
Next pišeš kot profi
10. avgust 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg