Forum
u176162
u176162
Živjo!
Napisala bom zgodbico ki je malo drugačna od drugih...
V njej ni ljubezni ali česar koli podobnega za glavno junakinjo..
Ja no sej bote
Pravila: ne oglašuj, ne lepi veriščec, pa brez prepiranja!
Nextala bom enkrat tedensko (ker bodo tut nexti dolgi)
Zdaj pa se mi zdi da lahko začnemo!
☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠

DARK HEART
#01
“Amelia!” za sabo sem zaslišala težke korake, ki so se približevali. Nisem se upala obrniti. Vedela sem, da je zopet besen. Verjetno sem spet naredila kaj narobe. Zanj tako ali tako ni bilo nič prav. “Obrni se!” začutila sem ostro bolečino. Povlekel me je za lase, da sem padla s postelje na kateri sem sedela. “Vstani!” v hipu so moje noge poletele gor, da sem ponižujoče stala pred gospodom Benettom. “Opravi se v lepo, večerno obleko. Dobimo pomembne goste. Tukaj imaš!” na posteljo je vrgel sveže perilo, lepo rdečo obleko, ki je segala do kolen, glavnik, zobno pasto,zobno ščetko in rdeče čevlje s peto. “Kaj še čakaš?! Sleci se!” gospod Benett se je udobno namestil na posteljo in takoj sem vedela, da se moram preobleči pred njim. “Prosim… Samo tega ne.” tiho sem zahlipala in pogledala v kot,v katerem ni bilo ničesar. Cela soba je bila prazna. Samo skromno posteljo in razpočeno ogledalo sem imela, to pa je bilo tudi vse. “Prav, lahko ti vzamem tvojo posteljo in imela boš samo še ogledalo, da se boš spominjala kako grda si!” v očeh se mi je zameglilo. Ne, ne smem jokati pred njim. Preveč ponižno bi bilo!“No, čakam!” počasi sem si odpela zadrgo na mojih kavbojkah. Gospod Benett se je zadovoljno nasmehnil. Hlače sem si potegnila dol, kmalu tudi majico in ostala sem samo še v spodnjem perilu. “Naj ti pomagam!” je rekel in mi z vso silo potegnil dol spodnje hlačke. Kmalu mi je odpel še modrček in se dotaknil mojih bradavic. Trznila sem ob njegovem dotiku. Vedno je eno in isto. Ima me za njegovo lutko. Socialni laže, da me ima rad, samo da me ima zase. Gospa Benett ve kaj dela z menoj, a nič ne naredi saj ji njen lastni mož grozi da jo bo ubil, če komu pove, in to misli zelo resno. Ponesreči sem iz sebe izpustila solzo. Stala sem gola pred njim, ko se me je on ogledoval. Tudi slikal me je večkrat. In če sem mu kaj ugovarjala me je samo udaril v trebuh in to je bilo to. Klicati sem ga morala gospod Benett, da sem bila še bolj ponižana. Danes verjetno spet pridejo njegovi prijatelji, da mi bodo kaj naredili. “Oh, ali uboga Amelia joče?” posmehljivo me je pogledal v oči in klofnil. “Pojdi pod tuš. Kaj pa veš, mogoče se ti pridružim!” s strahom sem ga pogledala, ko se mi je on samo režal. Odšla sem v kopalnico. Stopila sem pod tuš, kjer mi je topla voda močila lase in umazano telo. Pogledala sem se. Bila sem prekrita z modricami. Vse me je bolelo in strah me je bilo, da bo gospod Benett res prišel noter. Po petih minutah so se res odprla vrata. Strah mi je napojil telo in začela sem se tresti. “O, Amelia!” je dejal. Vedela sem da se reži. Spet nekaj naklepa. “Takoj pridi izpod tuša! Imam presenečenje zate!” zaprla sem oči. Zakaj točno jaz? To sem se spraševala vsak dan, odgovora pa vseeno nisem dobila. Počasi sem stopila ven in videla isto rdečo obleko, kot prej. “Socialna pride čez 1 uro, ti pa še nisi oblečena! Na tukaj imaš vse, hitro se preobleči in posuši lase!” vsak mesec pride socialna delavka - Martyna Davis, da vidi če se dobro počutim pri trenutnih skrbnikih. Vedno sem prisiljena reči da in gospod Benett jim vedno pokaže lažno sobo v kateri naj bi imela vse potrebno. “Si že?” je hripav glas vprašal, čez nekaj minut. “Da,” sem po tiho izgovorila in si nadela lažen nasmeh. Vrata so se odprla in noter je stopil gospod Benett. “Dobro,” njegove oči so poželjivo obšle moje telo. “Socialna delavka pride komaj čez pol ure, tako da imava čas še za nekaj!” po telesu so me obšli mravljinci. Še za nekaj? To ne pomeni nič dobrega. Vodil me je do bazena, ki ga je imel za hišo. Usedla sva se na rob bazena, da sem imela noge v vodi. Strah me je bilo njegovega naslednjega koraka. Približal se je mojemu ušesu, da sem ga lahko do kančka razumela kaj je rekel. “Ko bo socialna delavka odšla bom uvedel nekaj pravil, katerih se boš morala za vsako ceno držati” srh me je spreletel, “Če ne…” roko je naslonil na moje koleno in šel pod oblekico. Malo se je dotaknil moje točke (A/N upam da vsi veste kaj je to ) in nato roko povlekel nazaj. Vedela sem kaj je mislil. Tresla sem se, on pa se je samo zarežal. Kmalu so naju na srečo zmotili žarometi avta. To je bila socialna. Vstala sva in se napotila pred hišo, na verando. Vljudno sem pozdravila socialno delavko in si nadela lažen nasmešek. “Torej gospodična Davis, vstopite v naš skromni domek,” ko gospod Benett ni gledal sem zavila z očmi in odšla v dnevno sobo. Gospodična Davis se je usedla na običajno mesto – na fotelj bež barve ki je sameval v desnem kotu dnevne sobe in samo čakal na to,da se nekdo usede nanj. Meni gospod Benett ni nikoli dovolil, da bi se usedla nanj, saj je bilo to mesto “rezervirano” za socialno delavko. “Torej, to je zadnjič ko pridem, ker vidim da se Amelia v tej družini počuti dobro in je zmeraj ko sem prišla, razlagala le o tem kako je biti končno ljubljen ” nasmehnila se mi je. Ko bi le vedela! Nasmeh sem ji s težavo vrnila. “Tako! Samo še neke papirje o stalnem skrbništvu podpišite pa smo zaključili!” gospod Benett jih je z nasmehom podpisal. Kmalu je odšla in prav tega sem se bala. Nihče več me ne more rešiti iz tega Pekla!
☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠☠
Kok se vam zdi?
16. julij 2014
u170602
u170602
Super, čim prej next!!!
16. julij 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg