Forum
u177126
u177126
Hey!
Me z Lucy Heart smo začele pisat novo zgodbico(:
Ta del je napisala ona,ampak ga ni mela časa objavt tko, da ga bom jz.
Naslovnico sm naredila jz(sej se vid, kr ni glih dobra)
-------------------------------------------------------------------------------------------
Prolog:
Gledala sem nebo. Bilo je mrko, kot jaz. Nemočno sem se počutila. Tema je v meni, zlo in vse slabe stvari. Zakaj svojega srca ne morem raztrgati na koščke? Nedvomno bom šla v pekel. Ljudje, ki ubijajo, gredo prav tja. Hudičeva pomočnica bom. Prinašala mu bom žrtve. Navadna smrt sem. Gospodična s koso, ki mori nedolžne.
V roki sem stiskala Liamovo roko in je nisem izpustila. Kri mu je curljala iz prsi in lila iz njega. Jaz pa sem le sedela in gledala nebo. Nekoga sem ubila, šla bom v pekel. Šla bom v pekel. Pištola je ležala nedaleč od mene. Ustrelila bom še samo sebe. Kriva sem. Moram umreti. Hotela sem izpustiti Liamovo roko, a me ona ni izpustila. Če sem pomislila na to, da je bil še pred kratkim moj prijatelj,… ni važno. Ubila sem ga. 'Liam, izpusti me,' sem si govorila v mislih in roka me je izpustila. Sklonila sem se k pištoli. Zakaj je ne morem prijeti? Vedno sem jo lahko z lahkoto pograbila, sedaj pa,…

Nisem bila sposobna storiti tega. Zadrla sem se. Moje temno srce je spregovorilo. Stisnila sem se za trebuh in se drla. Liam se ni premaknil. Moj prijatelj. Zadrla sem se.





____________________________________________________________________________
Kako se vam zdi?
Next?
20. september 2014
u177126
u177126
+Lucy Hale as Naani Black
Liam Payne as Liam Payne
One direction as One direction
20. september 2014
ful dober začetek
next
20. september 2014
neeeeeeeeext
21. september 2014
next
21. september 2014
To je napisala naša Crazy Forever...

Hey!
Zdej se prpravte, da bom jz s svojim obupnim pisanjem uničla zgodbico.....muhahahha
------------------------------------------Chapter 1----------------------------------------------------

Naani Black
http://effectivecomplaints.com/what/letters/files/envelope_and_letter.jpg
Motor sem ustavila ob vhodu in snela čelado. Svoje črne lase sem si razpustila iz čopa in vstala z motorja. Leno sem stopala proti zgradbi in brcala kamenčke ob cesti. Sonce je začelo zahajati in postalo je mrzlo, a mi ni bilo mar. Rada sem imela mrzel zrak na svoji koži. Poravnala sem si rahlo umazano majico brez rokavov in odprla vrata. Sprehodila sem se po predsobi do drugih vrat tokrat malo hitreje, saj nisem imela več veliko časa. Na sedežni v dnevni sobi je sedelo nekaj ljudi. Nekatere od njih sem poznala, zato sem jim pokimala v pozdrav, nato pa odšla v dvigalo na desni. Neučakano sem večkrat pritisnila gumb za drugo nadstropje. Živčno sem se prestopala in dvigalo se je končno odprlo. Izstopila sem in se namenila po znanem hodniku. Ustavila sem se pred vrati in prijela za kljuko. Zdaj pa bo. Odprla sem vrata in zagledala Jacoba, ki je sedel naslonjen na naslonjalo vrtljivega stola. "Oh, si se celo odločila prikazati," je sarkastično rekel. Jacob je bil moj šef in ni prenašal zamujanja. "Am...morala sem dokončati nekaj dela," sem se hitro izgovorila, v upanju, da se bom izvlekla brez posledic. Z roko si je šel čez lase in počasi spet spregovoril. "Če se to ponovi, bom ukrepal. A ne danes, saj imam pomembno nalogo zate." Huh, to je šlo v redu. Pogledala sem ga s privzdvigneno obrvjo in čakala, da mi pove kaj je moja naloga, a je le ostal tiho in mi podal kuverto. "Preberi jo doma," je še dodal in z mi z roko namignil naj odidem. Nisem si mogla pomagati, da ne bi pomislila, kako privlačen je izgledal. A nič več kot to. Vstala sem in odšla brez, da bi se poslovila. Tiho sem odšla nazaj skozi stavbo do svojega motorja. Bila je že čista tema. Hitro sem splezala nanj in si nadela čelado. Bila sem radovedna, zato sem peljala prehitro in enkrat ali dvakrat prepeljala rdečo luč. A me ni brigalo. V istem trenutku, ko sem odprla vrata svojega stanovanja, je bila kuverta odprta. List papirja sem potegnila iz nje in ga razgrnila pred sabo. Začela sem brati.
http://media3.onsugar.com/files/2012/11/45/3/192/1922398/c3aa284d90db227f_10e79306285811e2bf341231380fb4fe_7.jpg
__________________________________________________________
Sorry...ni glih dobr):
Next?
22. september 2014
Kar nadaljevala bom, da bo Crazy na vrsti...haha

Mislim, da bom zgodbico uničla prej kot ona

----------------------------------------------------------------------------------------------






Oči so kar požirale besede z lista, ki se je upogibal v moji roki. Vrtinci besed, so se kopičili v mojih možganih in name delovale skoraj, kot mamilo. Stala sem na hodniku in strmela v kup besedic. V glavi sem si predstavljala šefa, ki se dere name in mi daje navodila. V branje sem se prav vživela. Zabavno je, kadar se vživiš v branje, po drugi strani, pa je bilo to, kar sem brala jaz, tako nemarno ter pokvarjeno, da bi bilo človeku kar žal, da je začel brati.
Na debelo sem goltala slino, da me je začelo peči v grlu. Pogledala sem predse. 'Umazana naloga, ki jo je potrebno opraviti,' mi odgovori najpametnejši del možganov. V usta se vrgla čigumi in ga začela divje prežvekovati.
Odšla sem do starega računalnika, ki se je vklapljal celih petnajst minut in mi spil skoraj vse živce. Na internetu sem odtipkala 'Liam Payne'. Spet je mlela stara škatla… S prsti sem narahlo potegnila žvečilko, ki sem jo na enem koncu držala v ustih ter čakala. Ko se je moj mali prijatelj starinko odločil, da mi bo povedal kdo je Liam Payne, se je po ekranu razlila cela množica informacij. Prikazale so se mi tudi slike. Liam Payne je lep fant. Slišala sem že zanj. Igra v tisti popularni skupini…One direction? Potem je bogat.
Rojstvo, bivališče, kdo je to,…vse mi je pisalo črno na belem. 'Škoda ga je,' sem pomislila. Jutri bom morala k šefu. Pogovoriti se morava, kakor je omenil v pismu. Ponovno sem pogledala sliko Liama. Saj je nedolžen. Vsi do sedaj so bili nedolžni…, vendar služba je služba. Le s tem lahko preživim. Tudi, če je tako lep in nedolžen, bo moral umreti meni v prid.
22. september 2014
omg next...sam sej ne bo umrl ne? hahah mene je skos strah da bo umru dobesedno
perfext (perfect+next)
22. september 2014
Nic se ne bat, bomo že zrihtale, da se bo lepo končalo,... a ne, Crazy?
22. september 2014
u177126
u177126
ali pač muahahahahha.....ne sej bomo zrihtale
22. september 2014
(y) next
22. september 2014
neext
23. september 2014
Next
24. september 2014
Neext
28. september 2014
u177126
u177126
Hey!
OMG vem da že ful časa ni blo nexta in res sorry.
Enjoy(if you can haha)
-------------------------------------Chapter 3-------------------------------------------------
Naani Black





Še enkrat sem preletela podatke. One direction. Besedi sta se v mojih mislih ponavljali kot odmev. Med bližnjicami sem poiskala 'YouTube' in kliknila nanj. Hitro sem vtipkala 'One direction' in kliknila na prvi videoposnetek, ki se je prikazal na zaslonu - Story of my life. Poslušala sem glasbo medtem, ko sem dobesedno preučevala videoposnetek. Prvi se je na posnetku pokazal Liam. Ostalih nisem prepoznala. Mogoče bi se mu lahko približala preko njih. Morala sem priznati, da imajo angelske glasove, a njihove pesmi niso bile zame. Vse so govorile o ljubezni, ki je bila tako ali tako precenjena. Tvegati, da bo boleče, za tiste pocukrane trenutke? Nima smisla. Globoko sem vdihnila. OK, Naani skoncentriraj se. Posnetek se je končal, jaz pa sem nadaljevala z iskanjem podatkov. Namestila sem si slušalke in poslušala Demons od Imagine dragons. Informacije z različnih spletnih strani so se vrtinčile v mojih mislih in se mešale z glasbo. Sploh nisem mogla več jasno razmišljati in še sama ne vem kdaj sem zaspala.
Zbudilo me je močno sonce, ki je prodiralo skozi moje veke. Z roko sem si pomela oči in jih odprla. Bilo je že zelo svetlo, kar me je zmedlo. Dvignila sem glavo s tipkovnice ter piskala mobitel. Pogledala sem na uro. 11:12! Shit! Gotovo sem prespala budilko zaradi slušalk... Jack me bo ubil! Hitro sem se oblekla in pismo potisnila v prenatlačeno torbico, ki mi je že visela čez rame. Do pisarne sem prišla v približno 15 minutah, saj sem peljala kolikor hitro sem lahko. Ko sem vstopila v pisarno me je tam že čakal moj razjarjen šef. "Kaj za vraga se greš!" je že takoj zakričal name. "Dober dan tudi tebi," sem sarkastično odvrnila. "Spet si zamudila! Če se to ponovi si odpuščena! In mislim da vsi vemo, kaj si brez te službe! Nihče!" Name je kričal še nekaj časa in večino sem preslišla. V mislih sem si ponavljala podatke o Liamu. "Si prebrala pismo?" je vprašal, ko se je dokončno pomiril. Pokimala sem in se nasmehnila. "Liam James Payne, rojen 29.8.1993. Je v slavni skupini One direction, skupaj s Harryem, Louisom, Zaynom in Niallom. Ravnokar so se vrnili domov v..." Nisem se mogla spomniti kje živijo. Začetniška napaka. "London," mi je pomagal Jacob. Očitno grem v London. To bo še zanimivo.





_________________________________________________________________
Next?
03. oktober 2014
neeeeeeeeeeeeeeeeeext
03. oktober 2014
Next! Cool!....aja...zdej sm jaz na vrsti da napisem next...uff.
03. oktober 2014
omgg next
04. oktober 2014
Next....slabši od Crazyinega

Jacob me je gledal zdaj tu, zdaj tam. Nadležno je, ko to počne. Najraje bi ga brcnila skozi okno, ampak, če bi to storila, bi me nemudoma odpustil. »One Direction,« začne in pripravim se na njegovo dolgočasno blebetanje.

»Zadnje čase razmišljam o njih. So ena najuspešnejših glasbenih skupin po svetu, v bistvu,…so najboljši od vseh. Trenutno požirajo veliko denarja, kar me moti,« pomenca z rokam in se vzravna na svojem naslanjaču. »Njihov maneger Simon Cowell, je veliki bogataš, ki si lahko postelje kjer želi. Postal je še bolj priljubljen, zaradi tistih 5!« Vedela sem, da sovraži ljudi, ki so premožnejši od njega samega. »To se mora končati. Na začetku sem razmišljal, če bi opravila z manegerjem skupine One direction, pa sem si premislil. Do njega bi prišla veliko težje, kot do ene pevske skupine. Kot si rekla, so se fantje vrnili v London. Sedaj bodo doma, daleč od varnostnikov in vsega tega sranja…Se pravi, pojdi tja, poišči Liama Payna in…veš kaj ti je treba.« Pokimala sem. »Če ubiješ njega, se bo skupina lahko zlomila, kot paličica na pol. Prepričan sem, da bodo prenehali s tistim cviljenjem po koncertih. Mogoče se jim bo pridružil kak nov član, a vedi, da skupina ne bo ista brez Liama Payna. Podobno se je zgodilo z Beatlesi,…« Njegovo blebetanje… Zakaj že enkrat ne zapre svoje goflje? Sicer pa delam isto kot on-ubijam.
»Lepo. Čudovito se bom imela,…« sanjarim, da bi ga razjezila. »Niti slučajno ne pomisli na kaj takšnega! Tam greš zaradi drugih razlogov, dobro veš!« zarenči tako, da mu kapljica sline kane iz ust. Zahihitala sem se in Jacob je znorel. »Nisem ti še dal vseh navodil!!! In prenehaj s svojim otročjim početjem!« Utihnila sem. »Pojdi domov. Doma spakiraj vse, kar potrebuješ. Orožje spravi v kovček in ga zakleni. Jutri te bo tukaj čakal Xaani. Pridi OB 05:00, jasno?!« Mhm. Ne bom zamudila. »Skupaj bosta šla do helikopterja, z njim odletela v London in naredi, kar sem ti naročil!«
»Razumem!« sem dejala z močnim glasom in ga še bolj razjezila. »Pojdi, samo pojdi,…« je mirno dejal. Švignila sem skozi vrata njegove pisarne, ker sem vedela, da bo eksplodiral.

Šla sem domov. Čakalo me je kup opravkov…





04. oktober 2014
nexttt
perf
04. oktober 2014
next
04. oktober 2014
u177126
u177126
Hey!
Next po vsej verjetnosti pride jutri
I suggest you to prepare for a dissaster, ker je naslednji next moj
Bye
P.S.:Karo(Lucy) sm zgin s tem tvojim "slabši od Crazyinga" kr ni res!
19. oktober 2014
next-nova bralka
20. oktober 2014
u177126
u177126
Hey!
---------------------------------------------Chapter-5------------------------------------------
Naani Black





Ko sem prišla domov sem si na kruh namazala Nuttelo in se usedla pred računalnik. Vedela sem, da danes najbrž skoraj ne bom spala, ker me čaka še kup dela. Najprej sem poiskala več o Liamu in o One direction nasploh. Ko sem brala dejstva o njih sem ugotovila, da so še kar v redu. Liam je deloval prijazno, odgovorno in ljubeznivo. Prvzaprav nisem razumela zakaj Jack hoče, da ga ubijem. Lahko bi jih samo oddaljila. Zakaj bi Jacka sploh motilo to, koliko denarja imajo? Po glavi se mi je motalo preveč vprašanj. Zakaj bi me to sploh zanimalo? Delo je delo. Dokler mi plačajo sem zadovoljna. V kovčke sem nametala vse kar sem potrebovala s sabo in še enkrat podrobno preletela pismo. Tam naj bi ostala kar dolgo, a nisem imela pojma zakaj. Mislila sem, da samo grem tja in opravim delo, ter se vrnem. No, očitno ne. Morala sem se odpraviti še po lažen potni list in osebno izkaznico. Končala sem šele okoli dveh zjutraj, a nisem zaspala, saj si še ene zamude nisem smela privoščiti.
Ob štirih sem se odpravila na letališče. Xaanija sem zagledala že od daleč, saj je bil kar velik. Pravzaprav je izgledal kot nekakšen mafijec. Mogoče je pa bil, pri ljudeh kot smo mi nikoli ne veš. Približala sem se mu in ga pozdravila. Samo pokimal mi je v pozdrav. Xaani nikoli ni veliko govoril. Večina je le prikimaval ali odkimaval. Nekje od zadaj se je prikazal Jack. Pa kaj je s tem bedakom. Mislim tip ni grd, ampak a mora biti res povsod? "Kaj delaš tukaj?" se sploh nisem trudila biti vljudna, čeprav sem vedela, da sem prestopila vse meje. Že mnogokrat mi je zagrozil, da me bo odpustil, a tega ne bi nikoli naredil. Kaj naj rečem, sem pač dobra pri tem s čimer se ukvarjam. Ni me lahko nadomestiti. "Pozabil sem ti dati še nekaj navodil," je namenoma ignoriral mojo nesramnost. Še več navodil!? "No, prvič preden Liama ubiješ ga moraš zapeljati." Ok, to postaja vedno bolj čudno. Zakaj točno, naj bi moj šef hotel, da zapeljem enega najbolj slavnih pop zvezdnikov? Sama pri sebi sem se zahihitala ob tem, kako se je to slišalo. "Kaj je smešno?" Oh, daj utihni že! "Nič, zakaj ga moram zapeljati?" sem vprašala. "Pravzaprav ni vse le zaradi njihovega denarja. Nekdo je poslal naročilo in je veliko pripravljen plačati za opravljeno delo. In, ker za to delo potrebujem punco, ki ne bo zamočila ali se zaljubila vanj sem izbral tebe," je rekel in se že obrnil, da bi odšel,a sem ga poklicala. Obrnil se je in me pričakujoče pogledal. "Kdo je poslal naročilo?" sem vprašala iz nenadne radovednosti. " "Skleniva dogovor," je rekel in čakala sem, da nadaljuje,"prvič, ne sprašuj toliko o svojem delu in nikoli ga ne jemlji osebno. In drugič, povedal ti bom kdo je, ko bo Liam Payne mrtev."
Na letalu sem večino časa prespala. Razmišljala sem o njegovih besedah. Zakaj sem sploh vprašala vse to. Imel je prav, delo bi morala ločiti od osebnega življenja. A po drugi strani osebnega življenja sploh nisem imela. Razen, če si občasnemu zahajanju v klub lahko rekel življenje. Spet sem zaspala in ko sem se spet prebudila sem pod sabo že lahko videla London. Tukaj se torej vse začne.





__________________________________________________________________
Next?
21. oktober 2014
next?
22. oktober 2014
OMG next!............cak sm zdej jst na vrsti?.......neeeeeeeeeeeeeeeeeeee!
25. oktober 2014
u177126
u177126
jaaaaaaaaaaaaaaaaa
25. oktober 2014
Neeeeeeeeeeext
25. oktober 2014
neeext
perf
25. oktober 2014
Butasto je in hitro sem pisala,...upam da ne zamerte...

------------------------------------------------Chapter-6----------------------------------------------

Tu sem, da ponovno nekaj spremenim. Vzamem življenje. Izstopila sem iz letala in za sabo vlekla ogromen kovček. Iz torbice sem vzela denarnico. Preverila sem, koliko denarja imam-dovolj. Letališče v Londonu je prečudovito, ko sem bila še majhna, sem si vedno želela živeti na letališču. Restavracije, trgovine najbolj znanih modnih znamk, bifeji, BMW-ji in trgovine z igračami. Včasih se mi zazdi, da sem stara 5 let.
Namestila sem se v bifeju London Star in že sem grizla slasten marmeladni rogljiček. Spila sem zeleni čaj, da sem pomirila svoje notranje čute. Vdihni-izdihni…
Neka gospa se je začudeno zastrmela vame. Zadržala sem dih in izdihnila skozi usta. Res, bila sem naravnost butasta.
Zapustila sem letališče, ustavila taxi in taxist je bil zelo prijazen. »Pozdravljeni, gospodična!«
»Živijo,« sem hladno zamrmrala.
»Kam vas lahko peljem?«
»Alone Street,« sem odgovorila. Tam sem imela pripravljeno stanovanje, ki bo dovolj varno, da vanj spravim orožje. Ozirala sem se naokoli. 'Kakšno bo življenje tu?' sem se spraševala in pogled se mi je ustavil na taxistu. »Vam je ta glasba všeč?« me iznenada vpraša. Poslušala sem glasbo, ki so jo predvajali na radiu. Besedilo mi je bilo všeč in melodija nasploh. »Ja,« sem odgovorila. »Zakaj sprašujete?«
»Samo zanimalo me je,…saj veste,…mladina je čisto nora na te,…kaj so že?...One Direction! Ja, oni! Z njimi je vsakdan lažji, kdo bi vedel v čem je čar tega, megastični so.«
Skoraj bi zazijala vanj, a nisem. Le njegove besede so me presenetile. Pesem, ki se je predvajala na radiu je bila od One Direction, tudi Liam je pel. Ljudje jih imajo radi, saj je z One Direction življenje lažje. Zakaj bi se zdaj vmešala prav jaz in to uničila. Najstnikom bi strla srca, odraslim upanje. Ugotovila sem, da moja naloga postaja vse težja in težja. »Steal my girl,« je začel taxist, »ta je najnovejša pesem, obožujem jo.«
London je prečudovit. Vse katedrale, Big Ben, Tower Bridge, telefonske govorilnice,…ko bi vsaj živela tako kot drugi-normalno. Lahko bi potovala po svetu in spoznavala kraje in njihove ljudi. Saj že potujem, ampak z drugim namenom. Vsi nebotičniki, so se začeli spuščati v majhna naselja, ulice so postajale manj nabite z ljudmi in vozili. Prispela sem v svoj novi domek. Plačala sem taxistu, se poslovila od njega, vzela kovčke in stala sem pred hišo.
Iz hiše je prišel urejen gospod. »Živijo,« sem pozdravila in od daleč mi je pomahal. V obraz je bil čisto rdeč in zasopel. »Pozdravljena!« Segel mi je v roko in jo tako stisnil, da bi mi jo lahko odpulil. »Grant Silver!«se je predstavil. Od začudenosti se nisem mogla skoncentrirati katero ime naj uporabim. Moje pravo ime, ali moj psevdonim? Na koncu sem le nekaj zamrmrala in upala, da me ni razumel.
»No, vse je že pripravljeno za Vas. V primeru, da Vam kaj ne bo jasno ali pa boste potrebovali pomoč, se mi prosim oglasite.« Hitel je, kot bi se mu mudilo. »Živim čez cesto,« pokazal je a lepo hišo nasproti moje. Nasmehnil se je. »Včasih me ni, zato Vam bo pomagala moja žena-ni zaposlena in je ves čas doma-vsak konec meseca poberem najemnino,…Vam še kaj ni jasno?«
Debelo sem ga pogledala. Uau. Odkimala sem, kaj pa mi mora biti jasno? Razjasnjena sem že. »Dobro, potem, mudi se mi, po otroke moram!« Še predno sem rekla nasvidenje, se je že pognal proti svojemu avtu. »Nasvidenje,« sem zamrmrala, ko je avto že odpeljal. Skomignila sem z rameni. Hiša je bila za začasno bivanje še kar vredu. Bela fasada, par oken, vredu bo. Prijela sem za kjuko vrat, da bi jih odprla… »Prekleti!« je bilo vse, kar je prišlo iz mene. Vrata je zaklenil, ključa mi pa ni dal! Zaklela sem vsaj trikrat, nato pa se spomnila, da je njegova žena doma.
Zavzdihnila sem, trdneje prijela kovčke in se odpravila čez cesto do lepe hiše. Potrkala sem. Vrata mi je odprla mlada gospodova žena. Njene smaragdne oči so prečitale vsak delček mojega obraza. »Emm, potrebujem pomoč,« sem zamrmrala skozi usta in gospa mi je dovolila vstopiti.





30. oktober 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg