Forum
živjo tole je moja prva zgodbica in upam da vam bo všeč

Prebudila sem se v zasneženo jutro, zunaj je sijalo je sonce in skozi odprto okno sem lahko slišala kako se mesto počasi prebuja. Bila je nedelja, vstala sem in in odšla pod tuš potem sem si svoje rjave, do sredine hrbta dolge lase spela v konjski rep in se oblekla v topla zimska oblačila.
27. februar 2012
Ime mi je Nika in sem stara 14 let, torej hodim v 9. razred osnovne šole. V šoli mi gre kar dobro in imam že začrtane cilje za naprej. Rada bi postala arhitektka. Z mojim mlajšim bratom živiva v nekem podstrešnem stanovanju na obrobju Ljubljane. Mamo in očeta le redko vidiva, oba sta zaposlena kot vojaka in služba ju kliče v irak. Nazadnje sva ju videla ped dvemi leti. Vendar pa je moj dedek slikar zato nam denarja ne primankuje. Že nekaj časa so njegove slike zelo cenjene in zaželjene, predvsem v premožnih družinah in zaradi njegovega hobija lahko z bratom izpolnjujeva vsak svoje sanje. On plava jaz pa plešem, oba dosegava dobre rezultate in oba to počneva že od rosno mladih let. Plešem že od četrtega leta in trenutno se ukvarjam z jazzom in hip hopom. Moj mlajši brat pa plava od petega leta. Ime mu je Žan in star je 13 let... no vrnimo se k zgodbi...

nadaljujm??
27. februar 2012




Nika
27. februar 2012
ok noče... upam da vm bo odprl
27. februar 2012




Mami
27. februar 2012




Oči
edn od teh pač
27. februar 2012
Stopila sem na ulico in se razgledala na okoli. Vsem se je nekam mudilo, vendar tega sem bila že vajena. Počasi sem hodila proti pekarni na koncu ulice in pred sabo brcala majhno kepo snega. Pred vhodom sem otresla čevlje in vstopila. Takoj me je premamil vonj po sveže pečenem kruhu in pecivu. Stopila sem k pultu za katerim je stala debelušna gospa, prikupnega nasmeha in rdečih lic ter naročina dva rogljička in hlebec kruha. Vse to mi je dala v vrčko jaz pa se iz žepa potegnila drobiž, ji ga potisnila v roko ter se odpravila nazaj domov.

Vstopila sem v stanovanje in polgedala bratovo posteljo, ki je bila že prazna, nato pa sem zaslišala hrup: »v kopalnici sem!«. »ok« sem se zadrla nazaj ter pripravila zajtrk. Skupaj sva pojedla nato pa odšla vsak na svoj trening...
27. februar 2012
no pa še babica in dedek





Babi




Dedi
27. februar 2012
Stopila sem na avtobus in se sesedla na prvo prosto mesto, ki sm ga zagledala. V ušesa sem utaknila slušalke in priklopila moj ipod. Nekaj časa smo se vozili nato pa sem skočila pokonci saj sem skoraj zgrešila svojo postajo. V zadnjem trenutku sem se pognala skozi vrata in pristala na pločniku.

Naj vam razložim potek mojih treningov:
Pri jazzu treniram v veliki formaciji (2x na teden) in mali skupini (2x na teden) + obvezni treningi baleta in gimnastike (menjata se na en teden)
Pri hip hopu treniram v solu (2x na teden), paru (3x na teden) in veliki formaciji (2x na teden) + obvezni treningi jazza in brake dancea (menjata se na en teden)

Ja kot lahko vidite imam zelo zasedno življenje. Tokrat se mi je mudilo na trening hip hop parov in v trebuhu sem čutila metulčke saj bom zopet srečala svojo simpatijo...

Ime mu je Jan in zgodilo se je pred enim letom. Do takrat sva skupaj plesala že dve leti vendar sva bila zmeraj le prijatelja... potem pa se je nekega dene nekaj zgodilo, še sama nevem kaj ko sem se že vsaj stotič tisti dan zagledala v te njegove prelepe modre oči se je v meni nekaj premaknilo in čeprav si nisem hotela priznati, zdaj vem. Zaljubljena sem v svojega soplesavca... to ni dobro to sploh ni dobro to je naravnost grozno!!! Saj ga vidim vsaj 5x na teden in takrat bi se najraje pogreznila v zemljo...
27. februar 2012
a nej sploh še najdaljujem??
27. februar 2012
Next komaj cakam:-D
27. februar 2012
hvala neznanka_0a vesela sm da usaj nekdo bere tole
Stopila sem v garderobo in on je že stal tam, srce mi je poskočilo vendar me je kmalu zadel še dodatni udarec ker je bil samo boksaricah. Saj vem da ga nevidim prvič takole... nasproto gledam ga skoraj vsak dan, pa še vseeno... nihče nima lepše postave kot pa on. Vendar sem se kar hitro zbrala ter se postavila na realna tla. »hojla« sem ga pozdravila in vrgla torbo na klop. »ooo živjo« me je bil vesel med oblačenjem svojih hlač. Še od prijateljskih dni so ostali objemi in tako je bilo tudi danes. Stopil je do mene in me objel. Spet ta njegov omamni vonj... spravila sm se h klopci in s sebe začela vleči oblačila ko je vztopila trenerka. »no dajmo dajmo« je rekla s povzdignjenim glasom »danes imamo ogromno dela«. »uf joj« je zajamral Jan, jaz pa sem le dodala »danes sva mrtva« zasmejal se je in stopila sva v dvorano vsak s svojo plastenko v roki.

Začeli smo z ogrevanjem in nadaljevali s kondicijskimi vajami, končali pa s preplesavanjem, usklajevanjem, dodelavanjem koreografije. Bila sem izmučena, ure in pol mučenja pa ni in ni hotelo biti konec. Nalivala sva se z vodo trenerka pa se je drla na naju, da imava čez dva tedna kvalifikacije, midva pa pleševa kot začetnika. Končno se naju je usmilila in naju spustila domov.
28. februar 2012
aja pa še slikce





Jan




trenerka

next??
28. februar 2012
Ful dobr next, am hvala da ti beres mojo:-)
28. februar 2012
u73531
u73531
amm.. na začetku si nextala kr brez nextu.! ;o WTF?

drgač p Neext.!*
28. februar 2012
Hodila sem po pločniku in ni se mi ljubilo iti domov. Zavila sem v park in tam srečala Mašo in Nino, moji najboljši prijateljici. Skupaj smo šle na vročo čokolado in se zmenile, da zvečer prideta k meni. Potem sem odšla domov in se spravila pod tuš ter se preoblekla v sveža oblačila ter se spravila pred televizijo z vrečko smokijev v roki in kot bi mignil je prišel večer in s tem obisk mojih prijateljic.

Super smo se zabavale, vendar smo od vse hrane ki smo jo pojedle obležale na tleh in se samo še pogovarjale in smejale. Dokler mi ni zazvonil telefon...





Nina (levo) in Maša (desno)... mogoče sta tle mal čudni to je blo glih na enem tekmovanju in ja tut one dve sta plesalki
29. februar 2012
nextttt
29. februar 2012
neeeeeeext.
01. marec 2012
Bila je babica in lahko sem slišala kako je jokala... dodatna razlaga ni bila potrebna. Stekla sem iz hiše v mrzlo noč in se zatekla v stanovanje babice in dedka. Zagledala sem polno reševalcev in slišala kričanje. Stemnilo se mi je pred očmi vendar me je nekaj gnalo naprej... morala sem najti babico.
Zagledala sem jo na stolu v kuhinji in stekla k njej solze so ji polzele po licih in prav tako meni. Stisnila me je k sebi in čeprav je bila tudi sama obupana mi je začela prigovarjati da bo še vse dobro.
Čez dobrih pet minut je v sobo pritekel tudi Žan in naju objel... seveda on je bil pre pogumen da bi jokal vendar v njegovih očeh sem zagledala žalost in obupanost.
Skupaj smo se pripeljali v bolnišnico in čakali. Žan nam je prinesel kavo in potem smo kakšne dve uri sedeli v popolni tišini, dokler ni iz sobe stopil doktor. Z Žanom sva planila pokonci babi pa ni imela več moči za to... žalostno naju je pogledal in odkimal »izgubili smo ga... žal mi je vendar več nismo mogli storiti«. Po tem stavku se mi je podru svet. Dedi mi je bil use. Vedno me je čuval in me spodbujal, tudi ko sem bila čisto na tleh in sem mislila da nikogar več ne skrbi zame ter se zavlekla v sobo z mislijo na samomor ali kaj podobnega se je vedno prikazal ob meni in mi podal roko, ter mi pokazal da je vedno nova, še ena svetla pot na katero lahko stopim.
Tokrat tudi Žan ni več zdržal in je planil v neutolažliv jok. Objela sem ga on pa me je le odrinil in močno brcnil v steno nato pa se sesedel na tla in se poskušal kontrulirati. Babico sva odpeljala domov vendar sva čez slabo uro in pol dobila še en klic iz bolnišnice...
01. marec 2012
ja pa ful hvala za nexte
01. marec 2012
u71017
u71017
NeexT!
01. marec 2012
nexttt anii
01. marec 2012
bom se potrudla še dons če bom lahko
01. marec 2012
ewo... vem da sem neki spustila sam boste itak ugotovl sprot kaj se je zgodl...
Prišla je deževna sobota in z njo dan pogreba. Z Žanom sva stala ob dveh krstah in po licih so nama polzele solze. Prišli so tudi Nina, Maša, Jan in Tilen (prijatel in vedno za hece), zbralo se je tudi nekaj Žanovih prijateljev in veliko ljudi v črnih plaščih in s črnimi dežniki. Duhovnik je začel: »danes smo tukaj, da v boljše kraje pospremimo gospoda in gospo Gornik, ki sta kot zakonca dokazala, da ljubezen premaga vse meje. Umrla sta z eno in pol urnim razmakom in sedaj bosta skupaj počivala v miru« nekaj je še govoril vendar ga je preglasilo grmenje. Krsti so položili v grob in vanj natresli rože nato pa sva počasi začela stopati proti domu.

Nekaj dni nisem hodila na treninge... Jan me je vsak dan obiskoval, me tolažil, gledal s tistim pogledom, ki je sporočal, da bo še vse dobro in z mano bulil v televizijo. Tako je minil kakšen teden potem pa sem se že smejala. Bila sem spet jaz... tista vedno nasmejana Nika in vedno dobre volje. Tudi Žan se je kaj hitro pobral in življenje je teklo dalje...

Tekla sem Janu v objem. Vrgla sem se mu okrog vratu in počasi se je stegnil proti meni... potem pa je zazvonila budilka. Zastokala sem in že slišala iz drugega konca sobe »če moraš ti prej ustat ti ni treba zbudit še cele bajte zravn«. »ja no, oprosti« sem zastokala nazaj in s težavo stegnila roko ter ugasnila budilko. Danes sem imela preduro, kar pomeni da sem ustajala dvajset čez šest. S sebe sem zbrcala odejo, da je pristala na tleh, ter se počasi odmajala v kopalnico in nato v kuhinjo na zajtrk. Spravila sem se v šolo in pouk je minil precej običajno... že od nekdaj se nisem razumela z razredom. In tudi danes je bilo tako, z vsemi sem bila sam na živjo in adijo, najbrž zato ker me dostikrat ni bilo v šoli zaradi treningov in ker se nisem udeleževala teh šolskih plesov, proslav in ostalih prireditev. Saj je vseeno... za to se nisem preveč sekirala. Še vseeno pa sem komaj čakala konec pouka, čeprav sem vedela, da bom spet garala...
01. marec 2012




pa še Tilen (čeprov mislm da nebo preveč v zgodbici... ali pač??)
next?
01. marec 2012
nexttt ijaaa ful dobra zgodbica
01. marec 2012
hvala bom jutr enkrat prot večeru
01. marec 2012
u45307
u45307
nexštiii mi takoj
01. marec 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg