Forum
Hej!
Jaz full rada berem knjige. Najraje berem kriminalke ter gledam serije kot so: na kraju zločina, zvit in prebrisan, telo kot dokaz, nepremagljiva Jordan, mentalist,..., zato sem se odločila, da napišem svojo kriminalno zgodbico.
Pa saj že veste kako to poteka. Napišem del, vi napišete next,...stara zgodba.
Zgodba bo govorila o Juliji, večina dogajanja bo iz preteklosti. Upam, da vam bo zgodbica všeč in da jo boste z veseljem brale (fantje tudi lahko berete ).
Naslov zgodbice je CRIME, kar pomeni zločin, saj je to kriminalka .
Lp
P.S.glaševanje in prepiranje PREPOVEDANO.
Prvi del pride še danes.

Boš bral/a


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

09. avgust 2013
Pa da vidmo kko bo s tem
09. avgust 2013
Danes bo ass pa obljubim vam dolg next(nisem mela časa, ker pišem sam takrat ko sem sama)
10. avgust 2013
Ok, prvi del!
_____________________________________
CRIME (ZLOČIN)
Življenje je kruto. V času, ko prideš v moja leta, to spoznaš. Nekateri prej, nekateri pozneje, kaj pa jaz vem. Vem samo, da sem krutost življenja spoznala prehitro. Spoznala sem, da življenje v predmestju ne pomeni le srečnih družin, psov, belih ograj in prijaznih sosedov. Ne, pomeni lahko veliko več. Stara sem bila le 26 let, ko sem spoznala to krutost, ki jo premore življenje. Krutost, ki je nihče ne bi smel spoznati tako hitro.
- - - - - - - - PRED 20 LETMI - - - - - - - -
"O Bog, kako mlada sem bila," sem dejala Lily ob gledanju slik iz otroštva. Lily je zavzdihnila:"Ja, to so leta tekanja po travi in najstniških ljubezni. Kaj, ko ne morem več teči, pa tudi,..." Pokazala je na prstan. Zasmejali sva se. Res je, vedno ima prav, panaj obrneš kakor hočeš. Najbrž je zato postala psihiatrinja. Jaz? Jaz sem le detektivka. Mene najemajo žene, ko mislijo, da jih možje varajo. Sproščen trenutek je pokvarilo zvonenje telefona. Mojega telefona. Stopila sem do torbice in sprejela klic. "Halo," sem se oglasila. Na drugi strani sem zaslišala moški glas, ki je rekel: "Ga. Julija? Tukaj poročnik Garret, velikokrat sodelujeva." Malo je pomolčal nato pa nadaljeval: "Bojim se, da imam slabo novico...
________________________
Ni nevem kok dolgo, sam je bolj napeto če tukaj končam.
Next? Plis.
10. avgust 2013
Neeeexttt
10. avgust 2013
u147357
u147357
nnneexxtt
11. avgust 2013
u146282
u146282
next!
11. avgust 2013
hvala za nexte!
Next bo danes ali pa jutri (upam, da mi bo uspelo)
14. avgust 2013
Se opravičujem, ni bilo časa, ampak sedaj je . Nadaljevanje,...
__________________________
......Vaš mož in vaša otroka so mrtvi. Nekdo jih je izrinil v ograjo in zbežal." Poročnik je zaslišal le še pok. Moj telefon je bil na tleh-raztreščen. Opotekla sem se do kavča in vpila: "Ne, moja otroka, Nick neeeeeeeeeeee!" Lily me je spraševala ali sem v redu. Zaman. Preprosto nisem in nikoli več nebom. Tiho sem dejala: "Anni je bila še dojenček, Ian,...naslednji teden bi praznoval četrti rojstni dan.""Vse bo še dobro Julija," me je mirila Lily po svojih najboljših močeh. Zavpila sem: "Ne, ne bo Lily. Ne razumeš? Ostala sem sama, brez otrok in moža. Prekleto nič ni dobro in nikoli ne bo." Lily se ni jezila nazaj name, saj je nekako razumela. S svojo sposobnostjo zaznavanja težke bolečine, je počasi, s tihim in nežnim glasom rekla: "Julija vem, razumem te. Najprej mi lepo počasi povej, kaj se je sploh zgodilo." In tako mi je pomagala na najboljši način. Sedaj vidim, zakaj tako uživa v svojem delu-ker je dejansko koristna. Pomagala mi je, me poskušala razumeti in vlila mi je moč. Moč, da najdem odgovornega in ga pošljem v zapor do konca življenja.
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
"Garret poročaj," sem naslednji dan dejala ubogemu poročniku, ki ga je podila vdova-jaz. Začel je: "Na cesti ni bilo opaziti sledi zaviranja, razen tistih, ki so pripadale žrtvinim pnevmatikam. Cestne kamere so ujele tablico. Madžarska je. Glasi se pa: DN 501. Avto smo že našli in sicer v ozki uličici, deset ulic stran od prvega odcepa z avtoceste. Avto ima udrtino na levi strani, ker jo ima žrtvin na desni predvidevam, da jih je izrinil v ograjo. Forenziki pregledujejo odtise. Torej, glede na okoliščine sklepam, da to ni bila avtomobilska nesreča, ampak naklepni umor.""To je bedasto! Kdo bi hotel raniti oziroma celo ubiti moja otroka in moža?," sem nemočno vprašala. Odgovoril mi je: "Verjemite, to želim ugotoviti. A mislim, da je za vse bolje, da se umaknete s tega primera." Mape je zložil skupaj in odšel. Slišala sem le še loput vrat in v sobi sem ostala sama. "Bolje, da se umaknete s tega primera," se prhnila in sama sebi zagotovila, da bom našla krivca. Z Garretom ali brez. To mu dolgujem. Nick-u. Vedno me je, ne glede na finančno stanje podpiral, z besedami, da naj počnem kar me najbolj osrečuje.
__________________________
Upam, da vam je do semkaj všeč.
Next? Kritika, pohvala, predlog, morda želja?
16. avgust 2013
NEXT :3
16. avgust 2013
u63177
u63177
Next
17. avgust 2013
u129738
u129738
Neeeeeeeeeeeeeeeeext! + nova bralka
17. avgust 2013
O, full hvala vsem!
_____________________________
Danes je vreme običajno. Muhasto in deževno. Tipično za okolico Londona. Do središča mesta smo oddaljeni 10 minut vožnje z avtomobilom. Če seveda ni gneče. Pomislila sem, kako lepo je tukaj. V predmestju. Nato me je SPET zajel val obupa in žalosti. Ni otrok, ki bi se smejali na travi, ni Nick-a, ki bi kar naprej nekaj popravljal. S solzami v očeh sem stekla v hišo in pogledala na uro. Kazala je 6:15. Hitro sem si obrisala solze, se stuširala in si oblekla svoj najljubši kostim. Zaklenila sem vrata hiše in stopila na cesto. Upala sem, da bo mimo peljal kakšen prazen taxi. In je. Po petih minutah sem vsa premočena sedla v taxi.
____________________________
Vem, full kratek next, sam moram dobit res dobro idejo.
Next? Kritika, želja, pohvala, predlog? Vse je več kot dobrodošlo.
17. avgust 2013
Neeext
17. avgust 2013
u129738
u129738
Neeeeeeeeext, bolje bo če boš pisala nekoliko daljše nexte. Privabila boš več bralce in ko bo zgodba postala zanimivejša bo bolje če bodo daljši nexti. Idejo boš pa dobila, ko boš še najmanj pričakovala.
17. avgust 2013
u63177
u63177
Next.
17. avgust 2013
u146282
u146282
next
18. avgust 2013
u123401
u123401
next pa strinjam se z ƒυcк●уσυ●gιяℓ
19. avgust 2013
u63177
u63177
Idejo boš dobila ko res ne boš pričakovala in ne boš imela nikampr zapisat in boš pozabila...vsaj men se to dogaja -.-
19. avgust 2013
BlackWolf! nisem pozabljiva in hvala za kritike, naslednji next bo daljši obljubim!
problem je v tem, da bi zgodbo rada imela tudi na papirju, pol pa pišem najprej v malo zveuzek, pa sem prepišem. Ena stran v malem zvezku je tuki odstavek. malo več,...next še ne bo tako hitro
19. avgust 2013
u63177
u63177
Papir...bolj še ti splača v Wordu pisat, ker lahko daš vedno samo copy-past. Vsaj meni še zdi to bolj praktično ker raje tipkam, ker lahko hitro pisem, če pa na roko mi pa skoraj roka odpade
19. avgust 2013
u129738
u129738
Se strinjam z tabo BlacWolf!
19. avgust 2013
Evo, malo daljši next!
_________________________________
"Ga. Julija," je kričal Garret za menoj. Nato mi je rekel: "Ravno vas sem iskal. Lepo prosim, vem da vam je težko. Uradno trupel še nihče ni identificiral." Odgovorila sem mu:"Kaj želite povedati, poročnik?""Bi šli z mano v mrtvašnico," me je vprašal in pet minut kasneje sem že sedela v policijskem avtu. Čeprav sem detektivka, grem danes prvič v mrtvašnico, zato me je kar malo strah. Nato se je avto ustavil in s poročnikom sva že prispela na "Street Lake." Zunaj naju je počakal prikupen moški v poznih dvajsetih, rjavih las in modrih oči. "Pozdravljeni, ga.,..." je hotel dokončati stavek, a mu nihče ni povedal ne mojega imena ne priimka. Rekla sem: "Julija Romey. Julija se izgovarja s đ.""O, ga. Romey. Najprej bi vam rad povedal, da mi je iskreno žal za vašo izgubo," je dejal, Garret pa je pripomnil, da ne prihajam le kot vdova ampak tudi kot detektivka. Ron (delavec v mrtvašnici) je prikimal in naju popeljal do prostora v katerem je bilo zelo hladno. V zraku je bilo zaznati vonj tisočerih solz in tisočerih duš, ki so ostale ujete tukaj. Ron je rekel: "Tukaj smo. Ga. Romey, pridete z mano?" Prikimala sem in stopila za njim. Prišla sva do velike omare, polne nekih predalov. Izvlekel je prvega v levem kotu in z trupla vzel zeleno pregrinjalo. Nato je rekel: "Tukaj piše, da je to Nick Naiwar. V žepu je imel osebno izkaznico, ter izkaznici vaših otrok. Je to res gospod Nick Naiwar?""Da, to je Nick. Priimka si po poroki nisem spreminjala," sem mu odgovorila in začuutila, da mi po licu polzi solza. Ron se mi je zahvalil nato pa izvlekel naslednji predal. Spet je rekel: "Ali je to Ian Naiwar?" Prikimala sem. Ob pogledu na mojega skoraj štiriletnega sina mi je postalo slabo in po meni se je zlilo tisoč solz. Tiho sem se pripravila, da zagledam truplo svoje nekaj mesečne Anni. Izvlekel je še zadnji predal v tej vrsti. "Ali je to vaša hči Anni," me je vprašal Ron in me pogledal. Tiho sem rekla: "Ne. Ampak jo poznam. To je Nia, z Ianom je hodila v vrtec. Nick bi jo moral peljati domov, pobrati Anni in priti domov." Ron je pokimal, povedala sem mu tudi priimek, da bo obvestil Niine starše. Z Garretom sva še nekaj časa poslušala o poškodbah, ki so jih doživeli. Bile so tipične.
Ko sva prišla do avtomobila je Garret rekel:"Če to ni Anni, kje potem Anni je?" V mislih so se mi zvrteli raznorazni scenariji. Nato sem rekla: "V četrtek, na dan nesreče, smo Anni peljali k varuški.Takrat sem imela dan zase. Verjetno je tam.""Morda veste naslov," me je vprašal Garret. Prikimala sem in čez nekaj minut sva že zvonila na vrata varuške Clarisse. "Odprite, policija," je zakričal Garret in drobna ženska je v trenutku odprla vrata. Vprašala je kaj želiva in jaz sem rekla: "Sem žena Nick-a Naiwar-a. Umrl je na poti sem.Je Anni tukaj?""Ja je, spraševala sem se že, zakaj nihče ne pride. Moje sožalje," je rekla in zdrvela v sobo. Takoj je bila nazaj v rokah z Anni. Dala mi jo je v roke in z Garretom sva se ji zahvalila. Peljal me je domov. "Greš na kavo," sem ga vprašala in on je prikimal. Skupaj sva vstopila v hišo. Šla sem v kuhinjo in na pult odložila Anni v lupinici. Garret je stopil za mano, in zdelo se mi je čudno, a sem mislila, da to pač vedno počne. Prijetno sva klepetala, nato pa je bila kava kuhana. Nesla sem jo v dnevno sobo in jo odložila na mizico zraven kavčev. Garret je sedel na kavč zraven mene. Med nama je bilo približno 10 centimetrov. Nato pa se je nagnil in me iz sedečega položaja podrl v ležečega. Vlegel se je name, tako, da rok nisem mogla premikati in si slekel suknjič. Nato me je poljubil. Na čelo, nos, nato na usta. Bližal se je mojemu vratu. Začel si je odpenjati srajco in hlače. Tudi meni je odpenjal srajco, nato pa sem si osvobodila roko in ga udarila. Leo (poročnik Garret) se je zravnal. Vse se je zgodilo tako hitro in pojma nimam kaj je počel. "Leo, si normalen? Komaj mi je umrl mož, pa še privlačiš me ne.," sem zakričala nanj. Rekel je: "Mislil sem, da si to želiš. Povabiš me noter, sedeva na kavč,...pa še ljubim te.""Jaz pa tebe ne! Izgini iz moje hiše," sem zakričala in Leo je izginil.
Spet samota, nato pa sem zaslišala jok. Anni se je zbudila. Hitro sem jo vzela v roke in ji zamenjala plenico.
_____________________________
Upam, da je ok! Next? Pohvale, kritike, predlogi, željee?
20. avgust 2013
Neeexttt...
Meni se zdi d ni opisano dovolj custev ko najde Anni in ko zve d ni mrtva drgaci je pa ful dobro xP
20. avgust 2013
maš prav, nato sploh nisem pomislila, ker sem mela tolko scenarijev, ali bi jo vseeno ubil, al bi tud varuško, bi jo ugrabili,... naslednjič bom OBLJUBIM bolj opisala čustva in vse podrobnosti! hvala za kritiko SoMe, te so najbolj dobrodošle, da vem, kaj popravit.
20. avgust 2013
u129738
u129738
Neeeeeeeeext! drgač pa se strinjam z SoMe.
20. avgust 2013
Nic :3
(P.S.: bi loh tudi ti kasno pustila na The Unnamed?)
20. avgust 2013
kej to???
20. avgust 2013
Moja zgodbica mislim d jo beres....
20. avgust 2013
aja,...ja jo berem in je full zanimiva, ni tista klasična
20. avgust 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg