Forum
Hejla (:
Končno sem se spravla napisat par delov za zgodbico, ki jo probam dodelat že ene pol leta, in končno sem se odločla, da jo objavim. Ne, ni o One direction, ne ni o nevem kerem disneyjevem slavnemu. Glavni osebi sta Adelaide Kane in Tom Cruise, ko je bil mlad, torej nekje leta 1986, ko je bil Top Gun. (: Zgodbica sama pa se dogaja zdej v sedanjosti seveda (:
________________________________________________________________________________________________
Še naslovnica, original naslov je Folle d'amour, v naslov sem morala dat tako, kot je, ker mi noče dat originala -.-

Upam, da vam bo všeč ! (:
15. junij 2017
Next
15. junij 2017
Next
18. junij 2017
don't cry
don't cry
Neeextt c:
18. junij 2017
Next
18. junij 2017
Next!!!!!!!! cx
18. junij 2017
Next
18. junij 2017
u215282
u215282
Neext
18. junij 2017
hvala vseeem, it means a lot! xx
_____________________________________________________________________________________________

Folle d'amour | Chapter 1
•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸•*´¨`*•
»Mami nehaj no, v internat grem, ne bom umrla.« rečem, ko mi mama še zadnjič popravi jopico.
»Vem, ljubica. Ampak da boš med samimi moškimi? Ne vem no…« odvrne in nadaljuje s popravljanjem, narahlo odmaknem njeno roko in primem še svoj zadnji kovček. Ostale stvari sem prinesla v sobo par dni prej, da sem v miru uredila svojo polovico. Drugo polovico bom delila z nekom, ki ga pa še ni bilo, tako da ne vem niti kdo je.
»Med isto starimi fanti. In prepričana sem, da je sigurno kje kakšna punca.«
»Oh, ljubica. In si morala danes obleči ravno to majico, ki toliko razkriva?«
»Mami. Nehaj! Veš, da je ta šola moje sanje-«
»Ja, in da že od malega želiš postati pilotka, vem.«
»No? Kaj je potem problem, če smem vprašati?«
»Če pa… Ljubica, stara si osemnajst let, in da boš na drugem koncu Amerike in te tvoje obleke…«
»O moj bog, a bi že nehala s tem? Oblačila se bom kakor bom želela!«
»Dragica, da takole razkazuješ trebuh in prsi…«
»Mati!«
»Lahko kdo misli kaj narobnega, Sia!«
»Noben ne bo mislil ničesar narobnega.«
»Stara si petnajst let no, pomisleke imam.«
»V redu bom. Ne sekiraj se no. Oči, pomagaj.« se obrnem k njemu in se nasmehnem. Oče me objame čez rame in se mi nasmehne. »Edith, Sia ima prav. V redu bo. Zdaj pa, dragica,« obrne me tako, da stojim pred njim in me gleda v oči. »Pojdi. Pokličeva te, ko prispeva domov. Ne veš, kako ponosen sem nate.«
»Hvala, oči. Rada vaju imam,« rečem in objamem oba naenkrat. »Aww, pogrešala vaju bom.« se zasmejem z žalostnim glasom.
Vzamem svoje kovčke in se počasi odpravim proti vhodu v kampus. Mama Edith in oče Owen strmita proti meni, objeta; v maminih očeh vidim solze, v očetovih ponos. Ponos, da grem po njegovih stopinjah. Na isto fakulteto, v kateri je bil tudi on. Eden najboljših v državi. Globoko vdihnem, izdihnem in odprem težka vrata. Vame butne vonj po novem, ki ga pred nekaj dnevi, ko je bil internat prazen, ni bilo – po kerozinu, in predvsem po moškem spolu ter njihovih hormonih. Fuj, ampak morala se ga bom navaditi. Okej, kerozin je še dokaj kul. To bo nekaj let moj dom. Dobrodošlo, novo življenje in nova šola. Fakulteta.
Naj se predstavim. Moje dolgo kilometrsko ime je Zara Sia Rose Lawrence. Od kje takšno ime? Rose je po eni babici, Sia po drugi, Zara pa je bilo všeč mami in očetu. Tudi moja sestra ima še daljše ime, ampak ga raje ne izgovorim, kličem jo Francesca. Stara sem 18 let, rojena sem 24. oktobra v Suffolku, Virginii. Tam sem tudi živela do sedaj. Imam eno že prej omenjeno sestro dvojčico, s katero sva popolnoma identični po izgledu, a karakterno kot noč in dan. Ona je punčkasta, prijazna in je bila najpopularnejša navijačica na šoli, medtem ko sem bila jaz zmeraj nora na letala in šport, kakor lacrosse in nogomet, in sarkazem je bil zmeraj del mene. Bila sem introvertna, kar pa se je v srednji šoli dokaj spremenilo. Vseeno sva najboljši prijateljici, v vsem podpirava druga drugo in mi pomeni vse na svetu.
No, po končani srednji šoli se je ona vpisala na eno izmed najprestižnejših plesnih šol v New Yorku, jaz pa sem se vpisala in dobila štipendijo v San Diegu, natančneje v Miramaru – letalski bazi, ki je v lasti ameriške mornarice, v znani šoli za pilote, Top Gun. Oče, pilot, je seveda bil navdušen nad mojo izbiro, saj je na to šolo hodil tudi sam, mama pa malo manj, saj je bila zmeraj zaščitniška do naju s sestro, prav tako ji ni bila pretirano všeč moja fantovska osebnost; a dobila sem nekaj najredkejšega na tem svetu in tega ne mislim zapraviti.
No, ja, vrnimo se k zgodbi. Trenutno hodim po hodniku do svoje sobe. Okoli mene je polno ljudi, sami fantje; strmijo vame in šepetajo med sabo. Verjetno nobenemu ni jasno, kaj dela tukaj punca. Dobesedno sem edina. Zavzdihnem in nadaljujem pot po stopnicah kljub dvigalu. V drugem nadstropju končno pridem do pravih vrat in v žepu poiščem ključ. Poskusim odkleniti, a ugotovim, da je že odklenjeno. Slišim glasove v sobi in odprem vrata. Na sosednji postelji zagledam rjavolasca in blondinca ki se zazreta vame. Izbuljita oči in začutim da sta presenečena nad mojo podobo v sobi.
18. junij 2017
pardon, opazila sem napako; zgorej pise "Stara si petnajst, no..." napakica, stara je osemnajst, nisem opazla, se opravicujem
18. junij 2017
Next NUJNO!!!!!!!!!!!!!!
18. junij 2017
don't cry
don't cry
Meni je tole res vsec, ze sama ideja je res kul (ena punca med samimi fanti- ce to ni zanimivo, potem pa res ne vem kaj je). Super opisujes in mene je ze po par vrsticah povsem potegnilo vase. Pravopisnih napak pa tudi ni (vsaj jaz jih nisem opazila) kar je super. Imas en debel Next od mene! (;
18. junij 2017
Next začetek je ful dober
18. junij 2017
Next+ful dobr pišeš
18. junij 2017
Next
18. junij 2017
u225419
u225419
Next
Začetek me je že potegnil vase, kako bo šele pri nadaljevanjih
18. junij 2017
Next super je!!!
18. junij 2017
u225390
u225390
Lepo opisuješ, pravopisnih napak ni, ideja je zanimiva... Super je!
Neeext c;
18. junij 2017
waaw ti res super pišeš in že komaaj čakam na tvoj Next
18. junij 2017
aw guys hvala vsem, kok ste prijaznee! (:
danes dobite se enega, naslednji pride v torek, ker mam jutri in v torek izpit, in se moram jutri se ful ucit (:
love y'all
_____________________________________________________________________________________________

Sia&Mike.

Folle d'amour | Chapter 2
•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸•*´¨`*•
»Hm… Zdravo?« bolj vprašam kakor rečem in vstopim. Kovček odložim poleg svoje postelje in slečem svojo jopico, da sem samo v kratkih hlačah in topu, ki razkriva moj mišičast trebuh, posledico športa in fitnessa.
»Um, dekle, si se zgubila?« vpraša eden izmed njiju in vstane. Blondinec. »Ker tukaj ni šola za barbike.«
»Ne ravno, blondi. Bi prej rekla, da si šolo za barbike zgrešil ti.« se zahihitam, blondinec me šokirano pogleda, rjavolasec pa se zasmeje.
»Oh, leepaaa, Darius, rajši bodi tiho. Torej, punči, kaj delaš tu?«
»To je moja soba, kaj pa bi delala tu drugega? Kateri je pa moj sostanovalec?« vprašam, onadva pa se spogledata in prasneta v smeh. Začudeno strmim od enega do drugega. »Kaj je pa smešno?«
»Tvoja soba ja, sigurno.«
»Res? Nista videla mojega imena mogoče na vseh posterjih po moji strani sobe? Z razlogom so podpisani.« rečem in se obrnem proti vsem posterjem letal na steni. Vse sem dobila od očeta in njegovih sodelavcev; zelo pogosto sem bila z njim v službi, privilegiji pač.
»Oh, sranje, Darius, dobro sostanovalko si dobil. Saj nisi resna!«
»Popolnoma sem.«
»Kako si sploh prišla sem? V to šolo mislim?«
»Z avtom.«
»Ne mislim tega.«
»Vem dobro kaj misliš, kreten seksističen. Štipendijo sem dobila.«
»Ne se zajebavat, trudil sem se zanjo celo leto, da jo dobiš na koncu ti?!«
»Saj se ne.«
»Pošteno. Potem se ti opravičujem, glede na to da si dobila edino možno štipendijo za to šolo, si že dovolj sposobna. Mike Wilson. In jaz na žalost nisem tvoj sostanovalec, bi pa rad bil.« se nasmehne rjavolasec, vstane in mi poda roko. Sprejmem jo in se rokujem z njim. »Zara Sia Rose Lawrence.«
»Wow.«
»Ne omenjaj dolžine mojega imena. Kliči me samo po enem, katerem koli.«
»Okej.«
»Lepo te je spoznati, Mike.«
»Enako, Sia.«
»In ti? Moj sostanovalec? Kako ti je že ime?« se obrnem k blondincu, tudi z njim se rokujeva. »Darius Miller.«
»Me veseli. Torej fanta, komaj čakata predavanja?« vprašam in se usedem na svojo posteljo, tudi ona dva storita isto. V rokah vrtim obeske za ključe – varovalke za letalske bombe, ki sem jih dobila od orožarjev.
»Predavanja? Komaj čakam, da bom letel.« reče Darius, Mike pokima. »Jaz tudi.«
»No, tudi jaz komaj čakam, da bom letela. Z inštruktorjem. V četrtem letniku. Drugače sta že letela s čim razen s potniškim letalom?«
»Ah ne, jaz nisem.« odkima Darius, isto naredi tudi Mike. »Ti si?«
»Sem.«
»Ne. Me. Jebat. S čim?«
»Z F18, F22, in F35. Seveda tudi s šestnajstko, a največkrat z osemnajstko.«
»Kakooooo?«
»Oči je pilot in seveda ima svoje letalo.«
»Srečna ti!«
»No ja, haha, priznam da sem kar privilegirana.«
»No, ja, v glavnem. Midva sva se ravno odpravljala ven, bi šla poleg?« vpraša Mike in vstane. Pogledam prvo njega in nato še Dariusa, in odkimam. »Ne hvala. Trenutno se mi nič ne da. Mogoče bom šla malo sama okoli proti večeru, ko ne bo tako vroče.«
»Prav, punči. Se vidimo kasneje. Oh, mimogrede, nama daš svojo številko?«
»Am, v redu?« bolj vprašam kot rečem in vsakemu v telefon napišem svojo telefonsko. Saj bomo sošolci. Zakaj pa ne? Poslovimo se in fanta odideta. Odprem kovček in zložim stvari, ki so mi še ostale, v svojo omaro, kar traja kar nekaj časa, in si zamenjam posteljnino, na kateri so, seveda, letala. Pogledam na uro na telefonu; pol šestih zvečer. Zunaj je še vedno toplo, seveda, saj se je komaj začel zadnji teden avgusta. Še en teden do predavanj in začetka šole.
Imam dve neprebrani sporočili. Odprem ju in vidim, da mi je pisala sestra Francesca. Tudi sama je v New Yorku, kjer dežuje. Zasmejem se in ji odpišem, da je tu sonce, kakor je zmeraj v Kaliforniji. Telefon dam v žep in se preobujem v allstarke. Odločim se, da grem res ven na sprehod, raziskat območje baze Miramar in te zadeve. Mogoče še kje vidim kakšno letalo.
Dolge temno rjave skodrane lase, ki mi segajo malo čez polovico hrbta, si spnem v čop in vzamem še nekaj denarja ter slušalke; verjetno je ob ponedeljkih odprta kakšna kavarna, zato si bom kupila kavo, ki mi je močno potrebna. Odpravim se ven in zaklenem sobo, upajoč, da ima Darius ključ. Hodnik je popolnoma prazen, vsake toliko časa slišim glasove, ko grem mimo kakšne sobe. V uho si dam slušalke in si prižgem glasbo.
Odpravim se po stopnicah navzdol skozi glavna vrata in nadaljujem po potki mimo dreves. V zraku diši sveže pokošena trava, sonce daje prijetno toploto. Okoli mene so sami fantje, dobesedno nikjer ne vidim niti ene punce. Vsi strmijo vame, kakor prej. Ne posvečam jim pozornosti in hodim naprej. V zraku ravno pristaja F-18, nasmehnem se, ko jo vidim. Za njo pride še ena, ki pa leti naprej. V daljavi opazim kavarnico, zato se odpravim tja. Odprta je.
Vstopim skozi vrata in zvonček naznani moj prihod. Glasbo dam na pavzo in si dam slušalke iz ušes, razgledam se okoli. Kavarna je prijetna, dokaj majhna, a domača, sliši se tiha glasba. Za eno mizo sedita dva fanta, za drugo en sam, za tretjo trije. Ostale štiri mize so prazne. Stopim k pultu, kjer natakarica sedi in gleda revijo. Opazi me, jo odloži in vstane. Ženska je stara nekje okoli štirideset let in gor; mogoče celo pri petdesetih.
»Oh, tukaj pa že dolgo ni bilo nobenega dekleta. Kaj bi, punca?« se prijazno nasmehne.
»Hm, imate mogoče belo kavo za na pot?«
»Za s sabo? Koliko pa?«
»Največ možno.«
»No, prav. To bo tri dolarje.« se spet nasmehne, podam ji denar in ji vrnem nasmeh. Stopim na stran in pogledam na telefon ter odpišem Francesci. Odprem facebook med čakanjem, ko zaslišim zvonček. Ne pritegne moje pozornosti zato ne vzdignem pogleda, ko nenadoma zaslišim raskav glas: »Lily, eno močno kavo prosim. Danes moram ostati buden.«
.
.
Ne vem tocno, kako to deluje, ampak ce kera zeli tisti posveceni Next al karkoli ze je, lahko recete :*
18. junij 2017
Next!Al lohk posvečenga?
18. junij 2017
Next ful dobr pises res noro! tut js bi en posvecen Next
18. junij 2017
u225390
u225390
Res super pišeš, vse. Odnos od Sie do fantov je zanimiv, noče se pustiti... Komaj čajam ne'xt
Neeexttt
18. junij 2017
Next
Perfektno
19. junij 2017
neeext this is perrrrfect
19. junij 2017
don't cry
don't cry
super je *-* neext
19. junij 2017
Next superperfektnoneverjernoodličnothebest
19. junij 2017
u225419
u225419
Neext
19. junij 2017
Next
19. junij 2017
Next zgodba je neverjetna drgač pa tudi obožujem adelaide kane
19. junij 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg