Forum
hi guy it's špela and this is my very first story here, so i'm kinda excited about what will you think of it. well zasnovo za zgodbo sem naredila že nekaj časa nazaj, pa se je nisem spravila pisat, but now here i am. torej uživajte v zgodbi in upam da jo boste brali.

○○○





~ KATHERINE'S P.O.V ~

Upper east side. Pogled sem usmerila v ena izmed lepo izrezljanih hrastovih vrat, ki so podpovprečnežem zakrivala vpogled v zapleteno življenje bogatašev. Ustnice so se mi ukrivile v posmehljv nasmeh in preden sem se počasi pomaknila naprej, s konico bulerja pomečkala cigaretni ogorek, ter ga nalašč pustila ležati pred pragom ene izmed lepih vrstnih hiš. Še slepec bi opazil, da ne spadam sem. Na večih mestih strgane in amatersko pokrpane pajkice, ter pomečkana usnjena jakna, stari, oguljeni bulerji in tanka kapa, so to hitro povedali vsakemu, ki se je znašel v moji okolici. To so bile večinoma do potankosti urejene ženske, ogrnjene v usnjene plašče ali pa moški v oblekah s kravato. Vsi so se čudili moji prisotnosti v tem bogataškem delu New Yorka. In za tem začudenjem se je skrival tisti stud, kot bi jim umazala zrak, ki so ga dihali. A vsak pogled sem kljubovalno vrnila, sporočujoč "raje sem to, kot pa ena izmed vas." Čeprav ljudi ob tem času ni bilo veliko. Poskrili so se v varne hišice, kjer jih nič ni moglo poškodovati. Strahopetci. Mrzel jesenski zrak se mi je z vsakim sunkom vetra zarezal pod kožo in premrle roke sem potisnila v žepe, da bi jih vsaj malo zavarovala. Pa saj ni pomagalo. Jakna je bila veliko pretanka, da bi mi omogočila vsaj malo toplote. In čakala me je skoraj eno urna pot domov. Ljudje so že daleč v preteklosti poskrbeli, da je bil revnejši del New Yorka, strogo ločen od bogatega v katerem sem se nahajala. A rada sem hodila. Lahko sem v miru premislila vse, kar se je okoli mene dogajalo in tako načeloma uredila vse skrbi. V skladu z mojo potjo so hiše postale manjše in manj urejene, restavracije manj prestižne, avtomobili na parkiriščih bolj stari in ceste manj čiste, vse dokler nisem prispela v ta najbolj umazan del mesta. Tu ni bilo več sledu o lepih avtih, očiščenih cestah, lepih ulicah. Bil je le kup starih tovarn in napol porušenih hiš. Če je tu in tam kje odjeknil kakšen strel, se nisi smel čuditi. Smeti so ležale vsepovsod, tudi trupla niso bila nekaj nevsakdanjega. Policija se ni nikoli vmešala v medsebojne obračune tukajšnjih tolp, zato je lahko telo mrtvega človeka tudi po več dni ležalo pred pragom kakšne hiše. Kapo sem potegnila na ušesa in zavila v temačno slepo ulico. Nisem se bala nobenega moškega s pištolo ali česarkoli drugega. Tu so te s tako opravo kot sem jo nosilo vzeli za svojega in te niso ranili. Razen, če se je iz kje priklatil kak pijan psihopat. A takim si zlahka ušel. Spretno sem se potegnila na požarne stopnice ene izmed hiš in se po njih povzpela do drugega nadstropja. Lahkotno sem skočila skozi majhno okno, ki je bilo kljub noči in mrazu še zmeraj na stežaj odprto. Soba v kateri sem se znašla, je bila majhna in tesna in je komaj premogla kaj pohištva. A bilo je vse kar sem imela. Nenadoma so se vrata odprla in močna svetloba me je zaslepila tako, da sem morala zamižati. "Kje za vraga si se spet klatila punca?! Že ves dan te čakam!" Ko sem končno lahko odprla oči, sem zamežikala v jezno Gladys, ki se je nenadoma znašla v moji sobi. "Zunaj." Sem ji preprosto odgovorila in se pričela posvečati svojim opravkom, kot da je ne bi bilo tam. "Katherine, z Jackom ti poskušava omogočiti čim boljše življenje, vse kar nama pa ti daješ, so skrbi." Še kar ni odnehala in me motrila s velikimi modrimi očmi. "No to vama je že spodletelo." Bila sem krivično brezčutna. Gladys in Jack sta bila v splošnem dobra človeka. A vse besede, ki smo jih do sedaj izrekli med sabo, so bile izrečene v prepiru. Nekje globoko sem jima bila hvaležna, da sta me vzela. Nebogljeno deklico, katere 'očeta' so zaprli. A nanju nikoli nisem gledala kot na družino. Bila sta nepotrebno zlo in pri njiju bom zgolj do takrat, ko bom končno dopolnila 21 let in se ju rešila. Do takrat pa se nisem imela namena ukvarjati s tem kaj počneta. Imela sem svoje stvari. Okno sem s treskom zaprla in se kar obuta vrgla na staro posteljo s kovinskim okvirjem. Z odeje sem pobrala staro, oguljeno knjigo in jo odprla tam, kjer sem končala. Prevzetnost in pristranost. Našla sem jo, ko sem prvič prišla sem. Do zdaj sem jo prebrala že tolikokrat, da sem jo znala na pamet. A bila mi je všeč in to je bilo vse kar je štelo. Gladys pri vratih je jezno zavzdihnila. "Prav, pa me ignoriraj. Kot da bo moja pridiga kaj spremenila." S privzdignjenimi obrvmi sem pokimala. Končno je dojela. "A vseeno moram govoriti s tabo." Pogled sem imela prilepljen na knjigo in ženski nisem namenjala nikakršne pozornosti. Z mislimi sem bila že pri Elizabeth in njenem Darcyju. "Govori." Sem jo medlo spodbudila, ko je bila kar tiho. Trpko je zavzdihnila. "Kot kaže boš odšla od tu. Izkazalo se je, da imaš sestro. In ta bo od zdaj naprej skrbela zate." Knjiga mi je padla iz rok. Vse je povedala v borih treh stavkih, a je bilo v njih skritih veliko več. "Kkaj?" Je bilo vse kar sem uspela izustiti. Nenadoma se mi je porodilo neskončno vprašanj. Sestra? Pa saj to ni mogoče! Jaz nimam sestre! Sem pozabljen ulični otrok, ki mu je umrla mama, oče pa ga je pustil v oskrbo svojemu 'prijatelju', ki ni bil nič kaj očetovski. In zakaj bi taka pošast, ki to naredi imela še enega, veliko starejšega otroka? Odprtih oči sem strmela v Gladys. "Kako je to mogoče?" Sem želela vedeti, a je le skomignila. "Ne sprašuj mene. Vem le, da so me poklicali, da jutri pridejo pote. Pripravi se." Nato je v znak odhoda zaloptunila z vrati in ostala sem sama. Jutri? Kako, prosim? Ne morejo me kar odpeljati! Nisem se mogla več dovolj zbrati, da bi brala naprej. Preveč naenkrat je bilo. Nisem hotela spoznati neke neumne sestre, ki se je šele po toliko letih spomnila name. Nisem želela oditi. Čeprav sem Gladys in Jacka komaj kaj videla, sem imela ustaljen slog življenja in tu se mi je dobro godilo. Zdaj pa bo tako imenovana sestra vse uničila. Zvila sem se v klobčič in si pod glavo potisnila blazino. Pravijo, da v spancu vse skrbi izginejo. Sama pa si zaspati nisem upala. Vedela sem kaj bo prinesel. Tako mi je ostalo le še razmišljanje o sestri, ki me bi jutri meni nič, tebi nič kar odpeljala. Z globokim vzdihom sem ugasnila luč.

○○○
24. november 2013
u153281
u153281
Neeeeeeeekššštt!!! pa fulll dobr začetek ;D
24. november 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg