Forum
Sedela sem na osamljeni klopci v parku. Nikomur ni bilo mar zame, niti moji lastni družini. Bila sem prepuščena sama sebi.
Gledala sem v nebo, iz katerega mi je kmalu pritekla majhna kaplja. Takoj sem vedela, da bo deževalo, ampak kaj, ko nisem imela kam iti. Premišljevala sem in seveda na koncu prišla do ugotovitve, da ostanem tu. Saj je itak vseeno. Briga me če umrem, saj tako ali tako nisem nič vredna. Kar naenkrat pa je močno zagrmelo in iz neba se je vsulo na tisoče majhnih kapljic. Ljudje, ki so malo prej hodili po parku so se porazgubili. Ostala sem sama. Usedla sem se na tla in zaprla oči. Ampak ni prenehalo deževati če tudi je minila že ena ura. Začelo me je močno zebsti zato sem kolena stisnila k sebi, in malo je pomagalo..
»Na pomoč pomagajte mi« sem zaslišala glas v daljavi »Na pomoč« sem zaslišala še enkrat in takrat sem vstala in stekla do tja kjer je prihajal glas. Opazila sem punco, rekla bi da enake starosti kot jaz in nekoliko starejšega moškega. Takoj me je prešinilo kaj ji hoče narediti, zato sem hitro stekla do njega in ga močno brcnila v mednožje, da se je zgrudil po tleh. Punco sem hitro prijela za roko in ji nakazala , da bova zbežale od tu. Pokimala mi je in začele sva teči , kakor so naju nesle noge.
11. maj 2013
next
11. maj 2013
u133120
u133120
next
11. maj 2013
u87504
u87504
next
12. maj 2013
neeeext!!!
27. junij 2015
Next
27. junij 2015
neeeext plis a morš tle končat
27. junij 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg