Forum
Lep pozdrav!

Že nekaj časa me ni blo na vašem radarju ('cause I live in the procastination nation, I'd rather read fanfictions than get my own stuff done) ampak zdaj sem ugotovila, da na Igrah ni niti enega kakovostnega Hetalia fanfica (and shit, FTTE bi mogla pisat, ne pa tega, sam brez skrbi, delam tut na tem).

Rusija je itak canon.
Slovenija je moj OC.

Če ne marate ff-jov z istospolnimi odnosi vas morm razočarat. Slo je, kot večina glavnih likov v Hetaliji moškega spola, Ustvarjen je na podlagi Slovenije od Tix, ampak sem naredila svojga ker mi priimek od Jugotalija Slovenije ni zvenel dovolj slovenski.

V glavnem je ff mišljen kot enodelna zgodba, če pa bo dovolj povpraševanja, bom nadaljevala s pisanjem.

Izjava: Ne lastim si Hetalije. Niti manga niti anime nista moja last.

***

Slovenija se je rešil padala in si otrkal sneg s svojih oblačil. Ozrl se je naokoli in z očmi poiskal Rusijo, ki je pristal nekoliko naprej in levo od njega. Opazil je, da je postavil stojalo za kamero in nanj ravno pritrjeval le-to.

"Rusija?"

Rusija se je ali delal da nekoliko nižje države ne sliši, ali pa ga je ignoriral nalašč. Prižgal je kamero, pomahal, nato pa z rokama oblikoval srce v smeri objektiva.

Ker je Slovenija nosil le obleko, torej srajco, kravato in vse kar paše zraven, je za razliko od Rusije, ki je nosil rokavice, šal in plašč, hitro ugotovil, da je zunaj mraz, kot v Sibiriji sredi zime. Predvsem zato, ker sta bila v Sibiriji sredi zime.

Rusija je med tem, ko se je Slovenija poskušal ogreti tako da se je objel in začel drgniti svoje nadlakti, spregovoril kameri: "Izgubljen sem sredi zasneženega polja."

"Tudi jaz sem tu, Rus," ga je obvestil Slovenija izza roba objektiva. Počasi se mu je približal, upajoč da se bo Rusija zavedel, da je on prav tako tu.

"Zelo me zebe, da," je Rusija nadaljeval, še vedno ignorirajoč Slovenijo.

Slovenija se je zaradi mraza začel tresti. "T-ti im-imaš pl-plašč. J-jaz dob-dobes-s-s-sedno zmrz-zmrzuje-m-m-m sr-sredi Sib-Sibirije."

"Mi lahko pomagaš?"

"Mi-misliš na-nama, ja?"

Rusija je ustavil snemanje nato pa končno spoznal, da je Slovenija z njim. Njegovi nos, ušesa, lica in dlani so bili rdeči od hladu in zdelo se je, da bo Slo zdaj zdaj planil v jok.

Višji od obeh je brez nepotrebnega obotavljanja ugotovil, da če ne bo pomagal drugemu, bo ta resnično zmrznil. Slovenijo je potegnil v objem ter ga ovil v del svojega dolgega šala. Slovenija se je naslonil na njegov prsni koš, še vedno pa se je tresel.

"Ta-tako me z-zebe," je zašepetal, "z-zebe me, R-Rus."

"Vem," je Rusija nežno odgovoril ter začel meti njegov hrbet.

Slovenija je poskušal od Rusije pridobiti vsaj malo toplote, a zdelo se je kot da mu je mraz to preprečeval. Ni bil le okoli njega, bil je v njem. Noge ga niso hotele podpirati.

"N-ne mo-morem st-stati," je iztisnil iz svojih prsi.

"Je že v redu." Rusija je okrepil prijem okoli otrplega telesa Slovenije. "Držim te."

Če bi Slovenija lahko, bi se prižel v telo nekoliko višje države. Ker tega ni mogel storiti, se je z obrazom podrgnil ob njegov prsni koš. Ob tem ga je spreletela strašna misel.

"A-ali umiram?" je vprašal z drobnim glasom polnim panike in neobrzdanega strahu.

"Ne," je Rusija odgovoril med tem ko je Slovenijo zavijal še v drugi konec svojega šala. "Tako se zdi samo zaradi mraza."

Slo je Rusiji želel vrniti objem, v katerega ga je ta prej povlekel, a ugotovil je, da se niti malo ne more premakniti.

"N-ne morem se pre-premakniti."

Rusija je, trudeč ostati miren, Sloveniji počasi zagotovil: "Ni se ti treba."

Nižji je pogledal navzgor, v oči višjega. Rusija je opazil, da se njegove oči polnijo s solzami. "Vse me b-boli."

Rusijo je ob tem nekoliko zabolelo srce. Ravno prav, da mu za naslednji odgovor ni bilo treba lagati. "Mene tudi."

"Domov hočem!" je vzkliknil Slovenija. Njegove ustnice so bile zdaj modre, prav tako rob njegovih ušes in konica nosu. Rusija ni želel vedeti kako se je godilo njegovim prstom.

"Doma boš kot bi mignil," je odvrnil Rusija, Slovenijo pa prižel tako blizu sebi, kot je to telesno mogoče.

Slo se je počasi nehal tresti, zato pa je nekoliko začelo zebsti Rusijo. Čutil je, kako je pokonci držal vedno več teže Slovenije. Ko ga ni mogel več držati, je padel na kolena, nato pa njegovo glavo položil v svoje naročje.

"Slo?"

Slovenija ni več čutil hladu. Bilo mu je toplo in miselno je bil doma, s svojimi južnimi brati in sestrami, ter celo s Štajersko, s katerim se sicer nista najbolje razumela kljub temu da sta predstavljala isto državo.

Ko je odgovoril, je bil njegov glas dremav, kar je Rusijo ustrašilo bolj kot s strahom napolnjeni vzkliki. "Toplo je. Si prižgal ogenj, Ivan?"

"Slo?" Rusija je bil še bolj zaskrbljen kot prej. "Še malo lahko ostaneš buden, da?"

"Ampak ... tako toplo je ... in tako sem zaspan ..."

Rusijo je začela grabiti panika. Nežno je stresel Slovenijo. "Ostal boš buden zame, da?"

Slovenija se je izčrpano nasmehnil. Od hladu je bil že nekoliko omamljen in kar je rekel Rusija je razumel nekoliko bolj kot 'Ostani buden, jasno?!' ter temu ustrezno odgovoril.

"Zveniš kot Nemčija ..."

Višji izmed dvojice je v daljavi zaslišal zaskrbljene klice. Pomoč je prihajala.

Ponovno je stresel Slovenijo. "Slo? Slovenija? Janez?!"

"... pusti me spati ..." Na njegov obraz je priplaval nekoliko grozljiv nasmešek. Rusijo je preplavil kritičen nivo obupa.

"O-ostani bu-buden še nekoliko d-dlje! Is-iskalna odpr-prava je čist-čisto bliz-z-zu! Ob-b-b-b-bljubim!"

Obrvi, trepalnice in lasje nižjega od obeh so bili prekriti z ivjem. Njegove ustnice so bile najbolj modre barve kar jih je kdaj videl, druga koža močno rdeče oziroma temno vijolične barve.

Rusija se je brez pomisleka popolnoma osvobodil svojega šala in toplega plašča in z nekoliko napora vanj oblekel Slovenijo. Niti za sekundo mu ne bo pustil umreti.

"Slo?"

"Rus?"

"Topleje ti je, da?"

Pokimal je. "... samo pusti mi spati ... Dummkopf ..." njegove besede so bile manj od šepeta.

Rusija je ugotovil, da je zunaj resnično mrzlo.

***

*vstavi samovšečen nasmeh* A sem omenila, da pišem večinoma feelsy stvari? Če nisem bom pa zdej.

Pišem večinoma feelsy stvari.

Povejte kaj mislte, ampak:
1. brez preklinjanja
2. brez žaljenja
3. če vam ni všeč moj OTP, je to vaš problem. rešujte ga zasebno.

Konstruktivne kritike so v redu.

Upam, da se še kaj beremo!
V. T. Holmes
08. oktober 2016
u193768
u193768
No, potek zgodbe mi je všeč... Čeprav me je zmotilo to, da sta imeni Slovenija in Rusija... ampak mi je pa zanimivo, da je zgodba istospolna.
08. oktober 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg