Forum
u150952
u150952
Torej, odločila sem se, da začnem objavljat novo zgodbico, ki bo fanfiction. Vendar ne takšen, kot jih je večina tukaj na tem forumu, temveč nekoliko drugačen
Sej veste: izvirnost je pot do uspeha






- PROLOG:

Dež je tiho udarjal po oknu, ob katerem sem sedela. Opazovala sem spokojno drsenje kapljic po steklu ter poskušala pozabiti na bolečino, na praznino, ki je nastala v meni po materini smrti. Obrisala sem si solze ter se odmaknila od okna.
Bil je drugi dan po pogrebu in nekako sem slutila, da se je oče zaprl v pisarno s svojim odvetnikom. Nekako se ni mogel sprijazniti s tem, da mu mati ni zapustila niti centa. Celotno podjetje ter ves denar in ostalo imetje je bilo sedaj moje. Oziroma, bo moje, ko dopolnim osemnajst let, kar bo čez dve leti.
Splazila sem se k vratom pisarne ter na vrata prislonila uho.
„Hočeš reči, da nisem upravičen do ničesar, razen do vodenja podjetja?!“ Je zarohnel oče in kar predstavljala sem si njegov izraz, ki se je pojavil na njegovem obrazu, če mu kaj ni bilo po volji.
„Pomirite se, gospod. Na žalost tako piše v oporoki in tega se ne da spremeniti.“
„Pa še to je le, dokler ne bo smrklja želela prevzeti sedeža vodilnega?“
„Tako je.“
Iz očetovih ust se je vsul plaz kletvic in nekdo se je odpravil proti vratom. Za steno sem se skrila le trenutek preden so se ta odprla.
„Se vidiva, gospod Campbell.“ Oče je odvetniku stresel roko, nato ga je naša hišna pomočnica Rosa pospremila iz stanovanja.

*
V ponedeljek sem se vrnila v internat ene izmed najprestižnejših gimnazij na svetu in upala, da bom tu varna pred vsemi očetovimi packarijami. Da, moj oče je že zdavnaj postal odvisen od kockanja in ravno to je razlog, da je mati vse zapustila meni. Navsezadnje tukaj govorimo o družinskem bogastvu.
Vendar so vsi upi splavali po vodi, ko me je le nekaj dni po prihodu obiskala Rosa.
„Arianna, prosim vas, pazite nase, kajti vašemu očetu se je popolnoma zmešalo. Včeraj zvečer sem po naključju slišala pogovor med njim ter tistim neprijetnim gospodom, ki ga večkrat obišče.“ Očitno jo je ta pogovor izredno vznemiril, kajti iz oči sem zlahka razbrala njen strah.
„Pomirite se, Rosa. O čem sta govorila?“ Predvidevala sem, da je bil to še eden tistih poslovnih pogovorov, ob katerih ti postane kar slabo. Večkrat sem že slišala katerega izmed njih in nedvomno bi prestrašili nekoga s tako rahlimi živci, kot je najina hišna pomočnica.
„Vaš oče se je zapičil v premoženje vaše pokojne matere in naredil bi vse, da ga dobi. Edina ovira na njegovi poti ste vi in slišala sem, da je rekel tistemu moškemu, naj vas spravi iz poti.“ Solza ji je zdrsnila po licu, mene pa je šok prikoval na mesto.
„Ste prepričani?“
„Popolnoma. Oh, Arianna moja mala, zbežite in se skrijte.“ Je prosila ter si hitela brisati solze.
„Ne skrbite zame, Rosa. Nič se mi ne bo zgodilo.“ Na obraz sem si nadela lažen nasmeh ter jo s prošnjo, naj se ne spravlja v težave, odslovila.

Upala sem, da se njene besede ne bodo uresničile, a se je že naslednji teden, ko sem se odpravljala domov, izkazalo ravno to, o čemer je govorila.
Nasproti mene je pripeljal črn land rover ter me poskušal zbiti, a sem za volanom še pravočasno spoznala očetovega prijatelja ter se odmaknila.
„Prekleto.“ Sem zamomljala in se zavedla, da niti na šolskem posestvu nisem več varna.
Vsaj ne kot Arianna Campbell.

***

Sooo, what do ya think?
Vemvem, mal bol bedn prolog, ampak zgodbica bo bolša, prooomisee
03. maj 2014
u150952
u150952




03. maj 2014
u163118
u163118
Neeeeeeeeeeeeeeeext
Me prov zanima v čem Bo drugačna...ampak pri tebi to vedno iztopa<3
03. maj 2014
u128410
u128410
nextiee
03. maj 2014
u167582
u167582
spremenila si bo ime. sigurno!!
Neext!
04. maj 2014
Neext !!!!
04. maj 2014
next : )
04. maj 2014
Next,zanimiv začetek
04. maj 2014
next
04. maj 2014
omg neeext
06. maj 2014
Next!
06. maj 2014
waw*0* hvala ti da si začela spet pisat)) next seveda
07. maj 2014
u150952
u150952
Heii! Vidim da ste se po večini že vrnili in to me zeloo veseli, upam, da se bodo tudi ostali.
Oprostite, ker bo na začetku nekaj takšnih delov, kot je ta, vendar resnica je v takšnih primerih šokantna. Obljubljam pa, da bo kmalu tako, kot je treba

Enjoy!







Ravno sem se vrnila iz teka po kampusu, ko so posijali prvi sončni žarki.
„Clarie, končno.“ Ozrla sem se proti svoji sostanovalki, ki se je sproščala ob kavi in prebiranju nekih revij.
„Samo osvežim se.“
„Ampak pohiti, dokončati morava pogovor.“ Stavek je dokončala, ko sem bila že v kopalnici.
Bello imam izredno rada in je moja najboljša prijateljica vse odkar sva se prvič zagledali na hodniku srednje šole, vendar ji ne smem povedati o načrtih za prihodnost. Bojim se, da ne bi razumela, da nisem to, za kar se izdajam že skoraj deset let.
Ustvarila sem si novo življenje z novo identiteto in dobila sem ogromno novih prijateljev. Z njimi sem preživela svoja najlepša najstniška leta ter doživela marsikatero dogodivščino.
Vendar vedno je bila nekje v ozadju prisotna skrb, ki se je z vsakim dnem do diplome še povečala. Kako bodo reagirali, ko bo na dan prišla moja skrivnost?
Imam najboljšega fanta na svetu in nočem ga izgubiti. Prepričana sem, da bi ga moja preteklost odvrnila, tako kot marsikaterega prijatelja in pripravljam se na najslabši možni izid – da bi ostala sama s svojim bogastvom.
Connorja ljubim bolj kot vse na svetu in ne bi prenesla najinega razhoda. Zdi se mi, kot da bi z njim odšlo tudi moje srce.
Upam, da bo najina ljubezen prestala preizkušnjo. Mora jo.

Hladna voda mi je zbistrila misli in ko sem prišla iz kopalnice, sem imela pripravljeno zgodbo o karieri uspešne zdravnice, vendar to ni to, kar je usoda pripravila zame. Belli nočem lagati, toda če bo vztrajala pri pogovoru, bo dobila točno to – kup laži.
„Sedi. Tokrat mi ne boš pobegnila.“ Odločnost je sijala iz njenih oči in spoznala sem, da je konec. Natvezla ji bom laži, saj skrivnost še ne sme biti razkrita, ko pa bo, mi bo zamerila do konca življenja.
„Kaj boš počela po dokončani diplomi?“ Gledala me je v oči in to je bilo preveč. Ne morem ji lagati, moja najboljša prijateljica je.
„Vzela si bom prosto leto za potovanje ter urejanje življenja.“ Sem nazadnje izdavila, kar je bilo tudi res.
Presenečeno me je pogledala, nato pa se začela smejati.
„Takoj po študiju? In kje boš dobila denar? Prosim te, Clarie, bodi realna in mi povej resnico.“
„To je resnica. Za denar pa naj te nikar ne skrbi, bom že nekako.“ Dobro, to je nekakšen približek, vendar ni popolna laž. Moje pametne prijateljice pa nisem mogla tako zlahka pretentati.
„To govoriš le zato, da bi me odpravila, kajne? Vem, da si potovanja okoli sveta ne moreš privoščiti. Že z najemnino imava včasih probleme.“ Naj se sliši še tako nesramno, a Bella je že od nekaj realist. No, vsaj poskuša biti.
„Kmalu boš razumela, prijateljica moja. Naj se zgodi karkoli, vedi da te imam zelo rada in prosim, ne jezi se name. Mnogokrat bi nama lahko pomagala, vendar je ohranjanje skrivnosti vedno prevladalo. Upam, da mi boš kdaj lahko odpustila.“ V očeh so se mi nabrale solze, zato sem hitro pograbila torbico in odšla. To je v večini primerov najboljši način, preprosto odideš.







Šla sem mimo parka in s pogledom iskala kakšen znan obraz.
„Clarie!“ Obrnila sem se za glasom in zagledala enega izmed mojih najboljših prijateljev v kampusu.
„Liam, kaj pa ti tukaj? Mar ne bi mogel biti z Lolo?“ Zavil je z očmi ter skomignil z rameni, kar je bil zame zadosten odgovor.
„Naj uganem. Spet sta se skregala.“ Na kratko je pokimal, saj je bilo to za njiju nekaj povsem običajnega.
Lola zna biti trmasta in prepirljiva, vendar je izredno prijazna ter zabavna oseba. Liam je že od nekdaj njen najboljši prijatelj in nihče ni zmožen prav dobro razumeti njunega odnosa. Velikokrat se spreta, se ne pogovarjata tudi po več dni, nato pa je nenadoma spet vse po starem. Ni stvari, ki bi jo skrila drug pred drugim ter ni zabave, na kateri ne bi mogel najti obeh. Ljudje, ki ju prvič vidijo, ponavadi mislijo, da sta par, vendar je njun odnos strogo prijateljski.

„Jo bo že minilo, saj veš, kakšna je. Pridi, povabim te na kavo.“ Prečkala sva cesto in se ustavila v slaščičarni na robu ulice. Sedla sva za mizo ob oknu, kjer smo v teh štirih letih študija preživeli kar precejšen del našega prostega časa.
„Kaj te muči?“ Natančno je preučeval moj obraz, ki je bil pogosto kot odprta knjiga, vendar ne danes. Čustva in skrbi sem kakor že velikokrat pred tem skrila za ledeno masko.
Liam je najrazumnejša oseba, kar jih poznam in morda je čas, da si priznam, da potrebujem nasvet.
„Zabredla sem kar precej globoko.“ Sem zamomljala in naredila kratko pavzo, da bi preverila, če me posluša. Ko mi je pokimal, naj nadaljujem, sem zajela sapo ter si vzela nekaj trenutkov za izbiranje primernih besed.
Nato sem začela govoriti.
Iz mene se je vsula ploha besed, vse o materi, očetu, mojem odhodu od doma in spremembi identitete. Zaupala sem mu svoje skrbi glede prihodnosti in ko sem končala, sva se nekaj minut v tišini gledala.
„Ti si skrivnostno izginula dedinja, Arianna Campbell.“ Je naposled rekel, njegov glas je bil resen, prav tako pogled. Začutila sem sled obsodbe.
„Odkar sem spremenila identiteto, Clarie Frost. Prosim, ne obsojaj me, stara sem bila petnajst let in nisem videla druge rešitve.“
„Lahko bi mi povedala. Razočarala si me.“
„Misliš, da mi je bilo lahko? Vsa ta leta sem živela s skrivnostjo, ki sem jo bila prisiljena varovati za vsako ceno. Le ena beseda preveč bi me lahko postavila v življenjsko nevarnost.“ V očeh so se mi nabirale solze, želela sem si le objem in razumevanje. Če ga nisem dobila pri Liamu, le kako naj ga pri kom drugem?
Ves čas sem se borila s preteklostjo, sedaj pa se bom morala proti izgubi ljudi, ki mi pomenijo ogromno in za katere bi dala življenje.







mnenje?
preveč zamorjeno za začetek?
08. maj 2014
neext !!
08. maj 2014
u167582
u167582
omfg super je!
Neeeeext!
09. maj 2014
next : )
09. maj 2014
u156327
u156327
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
09. maj 2014
Prav prfektno je
Ne ni
Next
10. maj 2014
next
10. maj 2014
u163118
u163118
Ne super je!!
Neeeeeeeeeeeext
10. maj 2014
prfect <3 nexxt
11. maj 2014
u150952
u150952






Gledala sem, kako je na mizo odložil nekaj drobiža za kavi ter odšel.
Bila sem paralizirana in solze so mi kar same od sebe stekle po licih. Strmela sem na mesto, kjer je izginil ter se poskušala zbrati.
„Zakaj takšna lepotica sedi tukaj tako osamljena?“ Stresla sem z glavo ter pogledala v najlepše rjave oči, kar sem jih kdajkoli videla.
„Nisem osamljena. Pravkar se odpravljam.“ Sunkovito sem vstala ter poskušala zbežati njegovemu radovednemu pogledu, a me je prijel za roko. „Počakaj. Ne morem dovoliti, da odideš v takšnem stanju.“
Obrisala sem solze ter si na obraz nadela lažen nasmeh. „Bolje?“
V odgovor je le odkimal ter mi pomignil proti stolu. Čeprav je bil neznanec, sem ga ubogala ter sedla nasproti njega.
„Naj se najprej predstavim. Sem Zayn Malik.“
„Clarie Frost.“
Še ena oseba, ki ji lažem. Ga bom sploh še kdaj videla in če ga bom, kako mu bom pojasnila resnico? Ah, kaj sem naredila.
Vendar konec koncev je zame popoln neznanec in ne morem mu kar povedati, kdo sem v resnici, saj se lahko izkaže, da je kakšen ovaduh, zasebni detektiv ali celo plačani morilec.
„Torej, Clarie. Če mi ne misliš povedati, kaj te muči, mi lahko vsaj dovoliš, da ti plačam pijačo.“ Nasmehnil se je in nisem si mogla kaj, da mu ne bi vrnila nasmeha ter pri tem zmajala z glavo. Smešno, kako te lahko takšna malenkost spravi v boljšo voljo.
„Naj bo, vendar ne tukaj. Pojdiva drugam.“ Sem zahtevala in že sva bila dogovorjena.

Sledila sem mu iz slaščičarne ter skoraj trčila v Bello.
„O moj bog, Clarie. Mi lahko poveš, kaj se dogaja in kaj si naredila z Liamom. Poznam ga že celo večnost, pa ga še nisem videla v takšnem stanju.“
V glavi se mi je zvrtelo, saj je napočil čas za resnico. Morda lahko zaradi prisotnosti ljubkega neznanca še nekoliko zavlačujem, vendar bom kar kmalu izgubila prijateljico. Prekleto, v kaj sem se spravila. Oziroma v kaj me je spravil moj ponoreli oče.
Zayn je privzdignil obrvi ter z zanimanjem čakal na moj odgovor.
„Dolga zgodba, ki jo izveš zelo kmalu. Trenutno sem dogovorjena z njim.“ Pomignila sem proti svojem novo pridobljenem prijatelju, ki ga Bella do tega trenutka ni niti opazila.
„Oh, oprostita.“ In to je bilo prvič, da sem jo videla zardeti. Punca se je očitno ob pogledu nanj kar stopila.
„Kako sem nevljudna. Bella, to je Zayn in Zayn, to je moja najboljša prijateljica Bella.“ Sem ju predstavila ter zadovoljna opazila, da jo je tudi on nemudoma preučil od glave do peta. Če sem prav sklepala po izrazu na njegovem obrazu, mu je bilo všeč, kar vidi.
„Clarie sem pravkar povabil na pijačo in vesel bi bil, če se nama pridružiš.“ Je nazadnje pretrgal kratko tišino med nami in ni mi ušlo, da je ob povabilu kar zažarela.

S podzemno smo se odpeljali do Hyde Parka, kjer nam je Zayn kupil sladoled. Z Bello sta se že po prvih minutah zapletla v pogovor in kljub njunim poskusom, da bi me vključila, mi je postalo jasno, da sem odveč.
Spoznala sem, da sem zanju naredila več kot dovolj, zato sem se izgovorila na slabo vest zaradi Liama ter ju ob prvi priložnosti zapustila.







Med potjo proti kampusu sem iz torbice izbrskala telefon ter poklicala Connorja. Čeprav bi morala najprej govoriti z Liamom, sem si želela slišati njegov tolažilni glas. Že takoj, ko se je oglasil, so me premagale solze.
„Kaj je narobe?“ Poskusila sem mu pojasniti, vendar je kar kmalu postalo jasno, da prek telefona ne bova prišla nikamor.
„Kje si?“
„V Hyde parku.“
„Dobiva se na Victoriji, prav?“
„Prav.“
Pot do podzemne in prestopanja iz metroja na metro so bila zamegljena od solz, vse je šlo nekako avtomatsko in ko sem na Victoriji pristala v Connorjevem objemu, se nisem spomnila popolnoma ničesar.
„Ššš, pomiri se. Vse bo v redu.“ Mi je tiho prigovarjal in nekako sem mu verjela. Vse se zdi lažje, če sem v njegovem objemu. Pomirja me ter mi daje občutek varnosti.
Ko sem končno nehala jokati, sva skupaj odšla do kampusa in niti za trenutek ni izpustil moje roke, kot da bi se bal, da me bo izgubil. Nisva prav veliko govorila, v mislih pa sem pripravljala govor, saj je čas, da mu povem resnico.

Čeprav je moškim prepovedano v ženske prostore, se teh pravil le redko kdo drži, zato ni bilo nikomur čudno, da sva s Connorjem odšla naravnost do stanovanja, ki sem si ga delila z Bello.
Sedla sva na kavč, on pa se je zaskrbljeno obrnil proti meni.
Že en sam pogled je bil dovolj, da je moja ledena maska izginila.
„Me ljubiš?“ Sem zamomljala, čeprav sem odgovor še predobro poznala.
„Seveda te, Clarie. Zakaj sprašuješ?“ Ignorirala sem njegovo vprašanje, ter nadaljevala:
„Pa bi me ljubil tudi, če bi ti rekla, da mi v resnici ni ime Clarie ter da je to le moja lažna identiteta?“ Presenečeno je izbuljil oči, nato pa prasnil v smeh.
„Preveč gledaš filme, draga moja.“ Je izdavil kar med smehom, moj pogled pa je bil še vedno resen in prikovan nanj.
„Pričakujem odgovor, Connor.“
Nasmeh je zbledel iz njegovega obraza, ko je spoznal, da mislim resno in zmedeno se je zazrl vame. Kakšno minuto sva se v tišini gledala, on pa je mrščil čelo ter namen vprašanja poskušal razbrati iz mojega obraza. Nazadnje se je nasmehnil, ter rekel: „Ljubim te in tega ne bi spremenilo niti dejstvo, da si sama več let pogrešana dedinja Arianna Campbell.“







Zdej pa vprašanje in mal dela za vaše sive celice...
Zakaj je Connor omenu Arianno oz. zakaj je sploh to reku?
(vsi odgovorte, hvalaa :* )
11. maj 2014
u167582
u167582
kr je veeees čas vedel!
Neeeeeeeeext!
11. maj 2014
u156327
u156327
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
12. maj 2014
Ker je ugotovil,next
12. maj 2014
next : )
12. maj 2014
že od usega začetka je vedu kdo je ... ampak se ni usiljevau itd...
neext !!
12. maj 2014
u150952
u150952






Nasmeh je zbledel iz njegovega obraza, ko je spoznal, da mislim resno in zmedeno se je zazrl vame. Kakšno minuto sva se v tišini gledala, on pa je mrščil čelo ter namen vprašanja poskušal razbrati iz mojega obraza. Nazadnje se je nasmehnil, ter rekel: „Ljubim te in tega ne bi spremenilo niti dejstvo, da si sama več let pogrešana dedinja Arianna Campbell.“

Čutila sem, kako mi kri odteka iz obraza, on pa je nemudoma zaznal mojo spremembo razpoloženja.
„Oprosti, povsem sem pozabil, da nočeš, da se jo omenja.“ Ko sem spoznala, da je to rekel v šali in ne zato, ker bi karkoli posumil, me je preplavil občutek olajšanja.

Connorja sem spoznala že na začetku prvega leta v kampusu in sicer v knjižnici, kjer je zbiral podatke o Arianni Campbell. Najprej sem mislila, da je eden izmed očetovih plačancev, ki jih je poslal za mano in zato sem poskušala ugotoviti, kako daleč je s svojo preiskavo.
Na srečo sem iz svojega vohunjenja za njim kar kmalu spoznala, da ga zanima le nagrada, ki jo je oče obljubljal izdajalcu in ker sem edino jaz vedela, da iz tega ne bo nič, je bila za marsikoga kljub pretečenim letom še vedno mamljiva priložnost lahkega zaslužka.
Tako je razmišljal tudi on in moram priznati, da je precej dober preiskovalec, saj mi je skoraj prišel na sled.
Takoj, ko mi je izpovedal ljubezen, sem zgrabila priložnost ter pristala pod pogojem, da neha iskati to dekle. Zaradi tega sva se kar nekajkrat sporekla, vendar je iskanje nazadnje opustil.







„Še vedno upaš, da boš zaslužil?“ Sem vprašala in upala, da bo odgovor negativen, vendar sem se zmotila, saj je previdno prikimal.
„Iskati sem jo nehal, ker te nisem želel izgubiti, vendar nisem izgubil upanja, da jo bom nekoč srečal ter poklical njenega očeta. Moškemu se mora mešati od skrbi.“ Še preden sem se uspela zadržati, sem odločno odkimala. „Njemu se meša le zato, ker ne more do denarja.“ Sem siknila, vendar takoj za tem z roko prikrila usta.
„Clarie, kaj veš o Arianni? Si slučajno raziskovala ter upala, da namesto mene ti dobiš nagrado?“ Zožil je oči ter preučeval moj obraz, ko sem odkimala.
„Prosim, samo še malo potrpi, pa ti bo vse jasno.“ Sem prosila, on pa je neodločeno pokimal. „Ljubim te, Connor, zate bi dala življenje. Nikoli te ne bi izdala.“ Sem zašepetala, saj sem sumila, da kasneje za te besede ne bo časa.
„Tudi jaz, Clarie.“ Je odgovoril ter mi dovolil, da sem ga poljubila. Z roko mi je nežno obrisal solze, jaz pa sem se ponovno zbrala.
„Povedala ti bom resnico o Arianni, saj mi gredo laži, ki preplavljajo medije, že pošteno na živce.“ Sem rekla ter opazila zmedo, ki sem jo z besedami povzročila.
„Ko je bila stara petnajst let, ji je umrla mati. Pravzaprav je bilo to malo pred njenim šestnajstim rojstnim dnem. Oče se je zapletel v kockanje ter umazane posle, zato je Clarissa celotno premoženje z družinskim podjetjem vred zapustila hčeri, kar je očeta razbesnelo. Ko se je vrnila v internat, je do nje prišla hišna pomočnica Rosa ter jo posvarila. Njenih besed ni jemala resno, dokler je ni skoraj povozil avto. Za volanom je prepoznala očetovega prijatelja in ugotovila, da je Rosa imela prav. Oče jo je poskušal ubiti, saj bi tako postal dedič celotnega podjetja ter denarja. Prestrašena je z vsemi svojimi prihranki pobegnila od doma ter si spremenila identiteto. Oče je kar kmalu spoznal, kaj se je zgodilo in Rosa je doživela usodno prometno nesrečo, v medije pa so prišle zgodbe o tem, da žalostna dedinja ni prenesla življenja v okolju, v katerem je živela mati ter je pobegnila od doma. Govorili so o žalujočem očetu, ki se je zatekel h kockanju, čeprav je to počel že odkar se je Arianna rodila. Od žalosti se je upokojil, podjetje pa je začel upravljati družinski prijatelj, Joseph Devine. Ponudil je visoko nagrado za vsako informacijo o dekletu, da bi jo lažje našel in umoril, vendar nagrade na koncu ne bi izplačal, saj ne more do Arianninega denarja. Ali pa jo je morda nameraval izplačati, ko se zgodi strašna nesreča, v kateri bi dedinja umrla? Prekleti hinavec je poskrbel, da dekle nima niti enega dneva miru pred skrbmi, kajti kdorkoli bi ji lahko vsak čas prišel na sled.“
Connor me je zbegano opazoval, kajti pri zadnjem delu sem se nemirno sprehajala gor in dol po stanovanju in zadnji stavek sem malo manj kot zavpila.
„Kako veš vse to? Kaj nisi rekla, da te vsa stvar z Arianno ne zanima? In zakaj misliš, da je njen oče takšna pošast?“ Želel je pojasnilo in gledal me je točno tako, kot da sem ga izdala. Globoko sem izdihnila, verjetno je spregledal očitno.
„Obljubi mi, da ne boš klical Roberta Campbella.“
„Obljubim.“ Nikoli mi ni lagal, zato sem se odločila, da je čas, da zaključi svoje iskanje. Stopila sem do vrat, jih zaklenila ter sedla poleg njega.
„Kako je bilo ime Ariannini materi?“
„Clarissa Campbell.“
„Kaj je storila Arianna, ko je pobegnila?“
„Spremenila identiteto.“
„Moje polno ime pa je?“
„Clarie Isa Frost.“ Gledal me je, kot da sem padla iz Marsa ter povezoval svoje odgovore.
„Clarissa, hčerina spremenjena identiteta, Clarie Isa.“ Je zamomljal, nato pa od presenečenja odprl usta. Vame je bolščal, kot da bi me prvič videl.
„Odpusti mi.“ Prve solze so zapustile moje oči in upala sem na najboljše.







Nadaljujem? mnenja?

xx
14. maj 2014
in pol nehaš pr najbl napetmu delu -.- js mam samo eno mnenje konci nej ne bojo tko zanimivi da nemorm spat pol tri dni hahaha

NEEEEXT
14. maj 2014
kook morš klee nehat !!!! -.-
neext !!
14. maj 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg