Forum
#Memories for Centuries - Cp. 1


"Kje sem?" je prvo kar sem rekla, ko sem se prebudila med tem ko sem svoj počitek imela ob temnem jezeru na sredini gozda, katerega nisem poznala. Nebo je bilo prekrito s črnimi oblaki, kateri so se na robovih stikali s svetlimi bliski strel. Med hribovjem in gorami se je slišalo bobnenje iz zahoda. Slišati je bilo kot, da težak copot kopit udarja ob skalnato gorovje, katero stoji mogočno in trdnejše kot sam svet. Bila sem oblečena le v tanko belo srajico, katera se je vlekla do kolen. Mokri črni lasje so pokrivali hrbet in mu s tem naredili vslugo in ga ogreli. Počasi sem se dvignila in stopila na svoja svetla - bela stopala. Gledala sem okoli sebe in razmišljala le o enem, kaj počnem tu. Sploh pa me je še bolj zanimalo, kako sem prišla sem? Vse je tako megleno, kar se spominjam je bil velik križ iz katerega se je svetila močna svetloba in me žrla v črne zenice, ki se utapljajo v zelene odtenke moje leče - roženice. Pomela sem ledeno bele roke s koščenimi prsti. Odšla sem do jezera in pogledala vanj, v njem pa videla odsev stare ženske. Črni lasje so bili beli, oči so se svetile sivo in ne več zeleno, roke so postale še bolj žilnate in suhljate. Na enkrat pa me je neka neznana sila kot kača zavila v močno bolečino in me potegnila na dno črnega jezera. Bobnenje med gorami in skozi dolino je začelo aktivnejše upiti un tolči kot, da se za gorami dogajajo sto-letne bitke preživelih vitezov in vojščakov s 10.000 glavo konjenico in 40.000 glavo množico podivjanih ljudi z baklami in puškami, sabljami s čimerkoli, kar lahko uporabijo, da uničjo drug drugega. Alge so me zavile vase in me začele dušiti, ostri robovi kamenja so udarjali ob moje telo, tok reke, katera je tekla in se izlivala v jezero nato pa odšla svojo pot proti goram je postal tako divji, kakor sam tek konjenice. Zraka mi je pričelo zmanjkovati in nisem videla ničesar - sama voda je postala krvava med mano so v počasnem ritmu plavale ribe z dolgimi zobmi in ostrimi plavutmi, ki so v kožo zarezale kakor meč v prepoteno grlo. Kri se je izlila preko reke in jo napolnila, da je voda pljuskala čez robove na skalovja in lubja sto-letnih hrastov. Grmenje je bilo še bolj glasno, na nebu se je nebo popolnoma sčrnilo in zaprlo edina svetlova, ki je prodirala skozi gosto zaveso oblakov so bile strele, ki so rezale tišino in temo. Na enkrat me je nekaj dobesedno izpljunilo iz pobesnele vode naravnost na kamen z ostrim robom, kateri me je prebodel skozi in skozi telo, kri je pritekla preko bele skale, moje oči so se počasi začele zapirati, a na enkrat sem čutila neko silo katera me je dvignila iz skale - dvgovala me je visoko v nebo, stisnila sem roke čvrsto k sebi, noge pa sem držala skupaj. Bila sem tik pod oblaki in strele so švigale kakor puščice iz obzidja na konjenico. Obdala me je močna svetloba katera me je zavila v kokon kakor odeja. Odprla sem svoje oči katere so črno zažarele, lasje so plapolali kakor razmršane grive konj. Razširila sem roke in nagnila glavo nazaj ko je iz nenada iz mene prišla tako močna svetlobna eksplozija, da je dan, ki je prešel v noč postal kot prostor katerega osvetljuje sonce. Začela sem padati z neba s takšno hitrostjo, da je krvava in umazana srajca katero sem nosila dobesedno padla iz mene. Priletela sem naravnost v jezero kjer sem izgubila svojo zavest.







*-_-*_*-*_...

Torej, Neeext?
14. februar 2015
next!
14. februar 2015
OMG!!!!!! In ti menen vprašnče bi brala? Si ti čist resna? To je megantastično!!!!! To je neverjetn! Ej hvala za link. Da mi daš takoj NNNNNNNNEEEEEEXXXXXXXXXTTTTTT!!!!!! Ker mene bo pobral od radovednosti. Kaj je sploh bla tista svetloba? V bistvu kaj se je tam sploh zgodil? Je resno daj.mi takoj next ker me bo pobral od radovednosti!!!!!!!
14. februar 2015
u181346
u181346
neeeeeeeeeeext
14. februar 2015
u178079
u178079
Wow neeeeeext!
14. februar 2015
HVALA VAM VSEM ZA NEXTE! RADA VAS IMAM :*






-----------------.-----------------------.-----------REMEMBER ME FOR CENTURIES-------.---------------
Nadaljevanje cp. 1 - Memories for Centuries
Zbudila sem se ko me je naplavilo na rob jezera, se gre vse zopet ponavljati od začetka? Se mi meša? Kaj sem? Kaj se je zgodilo? - To so bila ena izmed mnogih vprašanj, ki sem si jih zastavila ob groznem glavobolu. Nekako sem se dvignila s tal in začela korakati proč od tega krutega jezera. Skozi kamnito-travnato jaso sem prispela do obrobja gozda in se napotila - nekam, kam? Ne vem. Hodim tja, kjer se mi zdi, da me najbolj vleče.

Ko sem po nekaj miljah poti končno prispela do glavne ceste sem šele ugotovila, da sem po gozdu hodila naga, le v bledih rahlo sivkastih bombažnih spodnijcah. Ker nisem vedela kaj storiti sem nekako svoje dolge lase položila preko oprsja, da so skrili česar ni ravno dobro, da kdo vidi. Sprehodila sem se po glavni cesti in po nekaj dodatnih miljah, ko se je že skoraj znočilo končno prispela do nekega manjšega naselja. Zunaj na nekem vrtu, se je sušila bela rjuha katero sem nekako snela iz vrvi in se ovila vanjo. Korakala sem naprej, da bi našla karkoli, kar bi mi povedalo kje za vraga sploh sem? Prispela sem do obrobja naselja, a nikjer ni bilo nobene table. Sklenila sem nadaljevati pot dalje, kjer je majhno nasleje mora biti tudi večje. Ko se je luna že pokazala na nebu in so oblaki nežno plavali in se kopali v črnini med miljon razljičnimi zvezdami, sem končno zagledala luči. Na hribu katerem sem stala se je od daleč videlo veliko množico luči, manjše mesto. Pospešila sem svoj droben korak in prispela v mestece. Ko sem prispela bližje, sem zagledala tablo kjer je pisalo ''SkyFalls'', prvič slišim za to mesto. Prispela sem skozi nekaj 500 metrov dolgo cesto in prispela v mesto obdano z gozdom. Stekla sem do prve hiše, katera se mi je zdela, da je najbolj skrita. Potrkala sem na vrata in počakala, da mi kdo odpre vrata. Vrata so se kmalu odprla in škripavi ležaji so zaječali. "Kaj?" je bilo le slišati iz temnega hodnika, v ozadju pa je bil slišen zvok televizorja. Mila svetloba je pobožala moja lica. "Am, jaz...samo pomoč rabim, ne vem kako sem se znašla tu," rečem.
Postava se je premaknila bližje moje, visok moški je stal pred menoj in me iz teme tiho nekaj časa gledal. Nato pa se je prižgala luč. Zagledala sem postavnega, tudi dokaj čednega moškega črnih las. Oči nisem dobro videla, ker je bila luč rahlo pre-okorna. "Veš sploh kje si?" me vpraša s svojim globokim in hripavim glasom a vseeno nežnim in bolj tihim. "Ja, videla sem table in..." začnem ko me prekine "Torej, nimaš pojma od kje si se vzela, ne kako si prišla sem? Ne zaupaš niti lastnim spominom. Zakaj bi zaupala popolnemu tujcu?" mi pove in vpraša. "Sedaj ne zaupam nikomur, kar potrebujem je vsaj nekaj za obleči," nežno in utrujeno odgovorim. "Nisi potrebna le obleke, vode in hrane si najbolj, stopi naprej," mi reče in se umakne iz pred obokov vrat na rob. Potiho z veliko količino strahu sem stopila na rahlo toplejše marmorne ploščice, ki so ležale preko hodnika. Moški je pomolil glavo ven iz hiše ter na hitro pregledal okolico, nato pa stopil v hišo in zaprl vrata. "Počakaj me tukaj, prinesel ti bom nekaj kar bi ti bilo lahko prav," mi reče in izgine po temnem hodniku. Za nekaj sekund je prispel nazaj in mi v roke položil sveže hlače in majico. "Pojdi se umit v kopalnico, na koncu hodnika na levo je, potem pa pridi nazaj skozi tista vrata vc kuhinjo nekaj pojesti," mi reče in se rahlo nasmehne. "Prijazen si, če prav ne veš niti mojega imena," mu odvrnem. "Torej, jaz sem Black, ti?" mi reče in poda roko. "Rose," odvrnem in stisnem njegovo toplo dlan. "Lepo ime," mi reče in potiho odide v kuhinjo. Prispela sem v kopalnico se tam umila in uredila, oblekla veliko majico in hlače katere mi je pred nekaj minutami s toplimi rokami položil v moje dlani prijazen moški z nenavadnim imenom Black. Ko sem osvežila svoje izmučeno telo sem se napotila v kuhinjo. Black je na mizo že položil topel sendvič z sirom in šunko ter topel čaj. Sedla sem za mizo in zgrabila sendvič kakor, da je to edino kar še poznam ter ga začela jesti. "Koliko časa nisi jedla?" me vpraša in pogleda. "Ne spomnim se," odvrnem in spijem topel čaj. "Pa veš od kje si pišla? Vsaj kaj se je zgodilo?" me vpraša in sede na stol poleg mene. "Ko bi se vsaj, ampak, vse je kakor tema na televizorju."

Neeext?
- Je Black res to za kar se izdaja, da je?
- Mnenje, kritike?
15. februar 2015
Omg the best
Ne pomojem Black ni tisto za kaj se izdaja
Kritik pa nimam
En vlki, debeli in vsesli Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
15. februar 2015
next!
16. februar 2015
Omg the best
_____________

<a href="http://www.fifacoinsltd.com/">fifa coins</a>
16. februar 2015
Omg the best
_____________
fifa coins
http://www.fifacoinsltd.com/
16. februar 2015
WOW!!!! to je neverjetno!!!!!!!!! pa ženska kaj bi ti mene rada ubila, ko končaš, ko postane najbolj napet? ker ti gre superrrr od rok!!!! pa mislim OMG!!!!
- Je Black res to za kar se izdaja, da je? hm, mogoče ja mogoče ne. mislim, da je z ničem povezan, sam ne vem s čim. zakaj se mi dozdeva, da bo še tole en velik zaplet?
- Mnenje, kritike? pa saj nisi resna! kak lahka ma tule kdo kritiko? če pa je megantastičnopopoln!!!!! pa daj no!!!!
čaki mal, a si res vprašala: Neeext? a si ti čist pr pameti? pa NNNNNNNNEEEEXXXXXXXTTTTTTT!!!!!! je obvezen, pa da mi tkoj ga daš!!!!!!!!!!!!! NNNNNNNNNNNNNNNEEEEEEEEEEEXXXXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTTT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
16. februar 2015
u178079
u178079
Neeeeeeexxxtt
16. februar 2015
next
16. februar 2015
WOOW HVALA VAM ZA NEXTE! RADA VAS MAM! NEXT PRIDE MOGOČE DANES, VRJETNO PA JUTRI :'D
17. februar 2015
Nadaljevanje.....






"Res si bila lačna," mi reče Black ko zagrabi do zadnje droptine očiščen krožnik in prazno skodelico čaja v pomivalno korito. "Torej, veliko sem prehodila pa tudi ne vem, kdaj sem nazadnje jedla," rečem in se podrgnem po bolečem se predelu leve strani rebr, ki objemajo notranje organe na levi strani mojega telesa. "Torej, Rose. Kje si se sploh znašla?" me vpraša. "Ležala sem pri jezeru," odvrnem. "Pri črnem jezeru?" me vpraša. "Torej, bilo je precej temne barve ja," odvrnem. "Črno jezero torej," mi reče in si hitro obriše roke nato pa pride do mize v jedilnici kjer sede poleg mene. "O Črnem jezeru, o temu se veliko govori. Ker si mi povedala, kje si se znašla, ti lahko bolje obrazložim zakaj. Tukaj živim že od kar sem začel dihati, torej okolico do nekaj 30km zelo dobro poznam. Jezero je tik pod gorovjem Arrogor, torej poimenovane so po nekem 'kralju', vsaj tako pravijo legende. V tistem jezeru, se že ogromno časa dogajajo čudne stvari. Ne me imeti za norega ampak, enkrat ko smo z prijatelji odšli tja kampirati. Neke noči sva skupaj z Zackom odšla bljiže jezeru in na nebu zagledala neko osvetljeno telo, katero je po nekaj trenutkih padlo v jezero. Odšla sva pogledati a o tisti stvari ni bilo ne duha in ne sluha. Tiste noči sva komaj zatisnila očesa in tega nisva nikoli nobenemu povedala, ker bi gotovo končala v kakšni psihijatrični ustanovi. Poleg jezera je tudi majhna na pol porušena cerkvica, narejena bolj na princip gotike. Legende pravijo, da so v tistem jezeru utapljali čarovnice, posipali njihov pepel, zato pa se je dno spremenilo v črno barvo. Po tem tudi ime Črno jezero ali pa jezero Nordorf. Nordorf je bil neki škof ali nekaj takega, ki je nad čarovnicami zganjal duhovniške zadeve in jih očiščeval nato pa poslal v smrt. Ne me imeti za norega, samo povem kar vem," mi reče in položi svoje dlani na svoje vranje črne lase, jih malce razkuštra nato pa dlani položi skupaj. "Nikakor se mi to ne zdi noro. Če je na tem res kaj res, potem bi to morala bolje raziskati. Nikakor, se ne spomijam kako sem prišla tja. Kar se spominjam je, nekakšen križ, obsijan s svetlobo. Ogenj, potem pa le tema," povem in postanem rahlo nestrpna. "Ne skrbi, bolje bova raziskala jutri. Zdiš se mi precej trudna, pa tudi ura ni ravno zgodnja. Postlal ti bom v sobi za goste, da se boš lahko u miru spočila," mi prijazno povem in svoje ustnice rahlo dvigne v nasmešek. Pokimala sem in se mu še enkrat zahvalila. Med tem ko je Black prirpavljal sobo sem se malce sprehodila po dnevni sobi, katera je za 'majhno' hišico rahlo izven gruče hiš imela zelo lepo in razkošno postavitev. Najbolj me je presenetilo to, kako je bilo vse urejeno. Polica z knjigami je bila tako urejena, da je bila vsaka knjiga na določenem mestu - na določeni črki. Bile so zložene celo po barvnem spektru. Pregledala sem nižje police knjig, vse so imele zelo zanimive naslove. V oko mi je najbolj padla, debela črna malce manjša knjižica. Potiho sem jo prijela in potegnila iz police ter odprla na prvo stran, kateraje bila prazna. Obrnila sem še eno stran in na njej je bilo napisano: Ti, ja. Ti, ki bereš to. Ko enkrat začneš z branjem, ne končaj. Kar je pisalo na listu papirja, me je močno zbegalo, vrjetno le kakšna potegavščina. Knjiga ni izgledala nova, saj so bili listi rahlo nagubani, porumeneli in zelo krhki oz. nežni. "Kaj gledaš?" me na enkrat iz grobne tišine, ko sem gledala v list v knjigi predramil glas tik za menoj. "Am, nič..le, knjigo," sem rekla in skušala knjigo pospraviti nazaj, a je Black stal tik za menoj. Njegova topla sapa je nežno božala moje lice. Njegova roka se je iz spuščenega položaja premaknila do moje roke in prijela črno knjižico. Tišina, njegova prisotnost me je do dobra vznemirila. V prstih na nogah sem čutila mravljince, srce mi je začelo biti v hitrejšem ritmu. "Ta knjiga, je lahko nevarna. Brati jo smejo samo tisti, ki so dovolj močni," iz grobne tišine pride glas iz njegovih ust. Njegovo telo se je skoraj dotikalo mojega, roko je tesno pritisnil pod mojo in držal za knjigo. Začela sem se rahlo tresti, nikoli ne veš, kaj se moškim podi po glavi. Začela sem hitreje dihati in pričelo me je biti strah. "Zakaj tako hitro dihaš? Tudi srce ti bije hitreje," mi reče. "Kako, saj ne?" rečem. "Ne laži, čutim," mi odgovori in svoje telo pribljiža še bolj mojemu. "Se me bojiš?" me vpraša potiho in svojo glavo spusti nižje do mojega ušesa. Zmrazilo me je preko hrbtenice in mimo trtice pa do bradavičk na mojem oprsju in do prstov na nogah. Začutila sem tako nelagodje, da bi se najraje udrla v tla. "Ne," sem v tihem glasu rekla in utihnila. Black se je malček nasmehnil in šepnil "Kaj si prebrala v knjigi?" Pogoltnila sem slino in le odgovorila, tisto kar sem prebrala. "Pa če ti povem, da v knjigi ne piše nič?" mi reče in drugo roko premakne pod mojo pred menoj, da me z obema rokama 'objame' okoli telesa in knjigo odpre pred mojimi očmi. Kar pa sem videla, so bili prazni rahlo rumenkasti listi. "Kako? Ne, videla sem!" rečem s tem pa se mi je utrip srca še bolj pospešil, strah sem čutila že v vseh laseh na svoji glavi. "Knjižica je prazna," mi reče in jo tik pred mojim nosom glasno zapre. Zamižala sem in globoko udihnila, da bi se lahko pomirila, ampak to me sploh ni pomirilo. Zgrabil me je napad panike in nemira v telesu. Bila sem tako trda, da nisem sploh morala trezno razmišljati. "Ne boj se me, jaz bi se moral bati tebe," mi reče in knjigo položi nazaj na polico, nato pa me v samem trenutku stisne v svoje naročje. Zgrabila sem njegove roke, ki so me močno zgrabile okoli oprsja in me stisnile ob njegovo vroče telo. "Spusti me! Kaj za....!" zavpijem in se skušam iztrgati iz njegovega močnega prijema. "Umiri se, pa bom nehal!" zavpije in me še močneje stisnem, da skoraj že čutim kako se je rebro dotaknilo pljuč. Pomirila sem se in bila v čisto mirnem in tihem položaju. "To kaj si, boš izvedela zelo hitro," mi reče in me izpusti iz naročja. Dobesedno sem se zvrnila iz njegovega naročja do mizice, ki je stala poleg. "Kaj za vraga se greš?!" zavpijem in le debelo - prestrašeno gledam. "Nič, le poizkušam te. To pa ti bom razložil zjutraj. Tvoj um, se mora spočiti. Pojdi gor, prva soba na levi. Nič ti ne bom storil, če bi ti hotel kaj žalega bi to že storil, pa nisem. Lahko se zakleneš, če mi ne zaupaš. Zjutraj pa ti bom obrazložil, za kaj se gre," mi le pove in odide na drugo stran sobe. V tišini z zaupanjem sem odšla v zgornje nadstropje in se zaklenila v sobo. Kmalu sem zaslišala, da so se vhodna vrata iz hiše odprla. Stopila sem do okna in pogledala, kako je Black hodil proč od hiše - proti gozdu, na enkrat pa izginil. Hitro sem stekla do postelje in se skrila vanjo. Ne zaupam mu ampak, če mi lahko kar koli pove o tem, zakaj sem tu in kako sem se znašla v jezeru - potem je vreden vsakega strahu, katerega premore moje telo.
Neeext??
- Je Black sploh normalen človek, glede na njegovo obnašanje in ''znanje''?
- Pohvale, kritike, mnenja...karkoli :')
17. februar 2015
Next+full dobra zgodba
17. februar 2015
u181346
u181346
Next
Nwm
Perfect neeeeeeeeext
17. februar 2015
še vsaj 3 nexte :"3
19. februar 2015
u183265
u183265
http://www.igre123.com/forum/tema/dark-forest/78587/6
+ drugič ne oglašuj po tujih temah -.-'
20. februar 2015
next+NOVA BRALKA
20. februar 2015
OMG!!!!!!!!!!!!!! kak se lahka spomneš vsega tega?!! ne resno? kak? this is so prfect!!!!!!!!!!!!! tole bi lahka srhljivi film ven posnel!!!!!!!!!!! js bi bla prva v rsti, da bi ga POPOLNOSTMEGANTASITIKE!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
- Je Black sploh normalen človek, glede na njegovo obnašanje in ''znanje''? močno dvomim. pomoje je kak stari vrač al pa neki tacga. mogoč je celo čarovnik
- Pohvale, kritike, mnenja...karkoli :') kritike? si ti čist resna? če ma kdo tule kritike...ne čaki js mam eno: TALE NEXT JE PREKRATEK ZATO SE MI TKOJ SPRAV PISAT NOVAGA. drugač pa ne moreš met tule kritik!!!!!!!! halo!!!!!!!!!!!!
daj plis pejt hitr pisat nov NNNNNNNNNNNNNNNNEEEEEEEEEEEEEEEXXXXXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTTT!!!!!!!!!!!!!!!!!
20. februar 2015
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
20. februar 2015
u178079
u178079
Jaz mislim da ta Black ni nornalen, glede na to da je naenkrat izginil.
Super zgodba!

Neext (:
21. februar 2015
u178079
u178079
normalen*
21. februar 2015
Punce opravičujem se ker nisem dolgo nextala! Pač imela sem neko nesrečo in sm si zlomila prst na nogi na tri dele, tko da zarad bolečine in vseh bolnc in pregledu res nism imela časa nextat, bom pa next napisala u roku 2 dneh!

Hvala vam za vse nexte!
22. februar 2015
Okey pa cimprej Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
22. februar 2015
neeeeexxxxxxxttttttt!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!1
23. februar 2015
#Deep In The Black, I Can Find My Way Home Cp. 2

(Najnovejša pesem moje najljubše skupine <3)
Prebudila sem se in odplra svoje oči, ki so se na srečo malce spočile. Zaspala sem takoj, ko sem legla na mehke dišeče se blazine. Ko sem do končno odprla oči, me je na licih pozdravil prečudovit sončni žarek, ki je po tolikšnem času pobožal moje bledo lice. Dvignila sem se in s svojimi stopali stopila na udobno preprogo. Pretegnila sem se in odšla do okna, zagledala sem prečudovito zeleno okolico s manjšim mestecem. Bilo je umirjeno, ni bilo slišnih avtomobilov ne hup, ki bi trobile in izsiljevale prednost. Odšla sem do vrat, jih odklenila in se potiho splazila po stopnišču v jedilnico, kjer me je pričakalo pismo: Odšel sem v mesto, v vrečki imaš oblačila - upam, da ti bodo prav. V hladilniku imaš svež pomarančni sok, kruh je v omari, prav tako kosimiči, kar postrezi si. Doma bom vrjetno okoli 1 popoldne. - Black.
Malce sem se nasmehnila, ker nihče še ni ravnal tako lepo z menoj. Odložila sem pismo, napisano z lepo moško pisavo, ki je kazala veselje. Pogledala sem v rdečo vrečko in zagledala črne kavbojke, kratko majico in jakno ter ostale stvari, ki jih 'dama' potrebije, kakor je še zapisal v pismu. Prijela sem obleke in odšla v kopalnico se umila, preoblekla in svoje dolge lase spustila iz kite, da so ti popadali preko ramen in hrbta. Pogledala sem v zloščeno ogledalo, ki je iz okna odbivalo svetlobo, nekaj časa gledala vanj in preučila svoje obrazne poteze - nekaj se je spremenilo. Moje ličnice niso bile več suhe in koščene kot sinoči, ustnice niso več suhe ampak vlažne in polne ter lepe krvavo rdeče barve. Oči so se svetile v še lepšem zelenem žarku. Na sredini obraza pa je molel zavihan, majhen a srčkan nosek. Pogledala sem svoje dlani, zapestja. Bila so čista, le kje pa kje se je iz kje pokazala brazgotina. Na enkrat pa mi je v oko padlo nekaj na stegnu, ravno ko sem hotela nogo poriniti v hlačnico. Bledo sivkasti znak je bil izrisan na stegnu in rahlo 'žarel'. Bolj sem se začudila in ga od bližje pogledala ter se ga z prsti nežno dotaknila, bolel je. Speklo me je, ko sem se ga dotaknila in noga me je močno zabolela. Simbol v obljiki plamena, krog katerega se lovijo volkovi. Simbol je začel žareti še bolj in začel se je premikati. Skoraj sem padla na tla, ko je simbol na enkrat izginil. Pogledala sem se v ogledalo nato pa hitro nazaj na nogo, kjer je bilo vse tako kot mora biti. Zavzdihnila sem in si le rekla - mogoče se mi le meša, nato pa nase potegnila črne kavbojke, ki so mi na riti stale kot ulite. Zapela sem si jih s pasom nato pa si nadela črn čipkast nederček, ga zapela in čez njega potegnila črno kratko majico, na kateri je pisalo: I'm Bent. Not Broken. poleg napisa, pa so se skozi njega prepletale rdeče vrtnice in trnji. Majica, mi je bila resnično najbolj ušeč, poleg tega pa ne vem kako je vedel, da najraje nosim črno barvo? No ja, mogoče naključje. Obula sem si nogavice in iz vrečke potegnila črne teniske z vezalkami na katerih so bili vzorci križev. Na robu tenisk pa je iz črnega tihožitja buhtel zlat križ. Moški ima definitivno okus za obleke. Pospravila sem ostale stvari in odšla v kuhinjo kjer sem odprla omaro z kosmiči. Pričakal me je naslednji listek s sporočilom: Če hočeš, lahko ješ kosimče v dnevni sobi - to je ponavadi počela moja sestra. Črni dalinec s rdečim znakom je za premikati programe, sivi je za jačati zvok, ugašati užigati - moderna tehnologija z dvema dalincoma. Dober tek - Black.

Začela sem se že dobesedno smejati, pripravila sem si kosmiče in odšla v dnevno ter sedla na črn žameten kavč ter si prižgala televizijo. Prvo sem gledala neke risanke potem pa sem preložila kanal na Viasat History na katerem so govorili o skrivnostih grobnic po vsem svetu, res zanimiva odaja. Tako sem se zagledala v dukomentarec, da sem dobesedno pozabila na čas. Ker so bili 3 deli - ponovitve, sem jih seveda gledala. "Doma sem!" Se zadere iz hodnika, ko se vrata za v hišo zaprejo. Pogledala sem na uro in zagledala, da je ura že 1 popoldne. Hitro sem se dvignila in skušala pospraviti 'svinjak' ena žlica je bila na mizi, krožnik je bil na kavču, skodelica na povštru. Hitro sem vse dala na kupec in se delala - nič, nič. "Torej, kako si spala?" me vpraša ko v kuhinjo prinese dve vrečki. "Dobro," odvrnem in se malce nasmehnem. "Oprosti ker sem te sinoči tako prestrašil, to ni bil moj namen. Malce sem - zarjavel kar se tiče ''ravnanja'' z dekletmi," reče in iz vrečk začne zlagati hrano ter jo polagati v hladilnik in omare. "Že v redu, ampak kaj si mislil s tem - tako JE, moja sestra...?" vprašam in pridem do njega. "Torej, pred letom dni je umrla, nesreča v gozdu," odvrne in razmršla svoje črne lase ter prime steklenice piva in jih položi v hladilnik. Prijela sem marmelado in mu jo podala "Moje sožalje," rečem in zavzdihnem. "Že v redu, hvala. Kakor vidim, so ti obleke prav," reče in se malce nasmehne. "Torej, ja. Dober stil," odvrnem in se nasmehnem. "Trudim se," odvrne in dalje zlaga stvari v omare in hladilnike. "Torej, sinoči. Ko sem pogledala skozi okno - kar izginil si?" začnem temo, ko pospraviva stvari na svoje mesto. "Am..ja sedaj pridemo do tega, ko ti moram vse obrazložiti," odvrne in zloži vrečko ter jo položi v predal. "Pridi za menoj bolje, da sedeš," še reče in odide v dnevno sobo. Sedla sem na kavč in zavzdihnila - pričakovala sem najhujše. "Torej, čarovnica si," iznenada Black vrže iz sebe. "K..kaj?!" le rečem in ga pogledam. "Ja, ne vrjameš mi ampak - samo zato vem, ker si se znašla pri tistem jezeru in ker si znala edina prebrati kaj piše v tisti knjigi, samo vi to znate," reče. "Kaj si pa ti?" ga vprašam. "Amm...wof, wof," odvrne in se nasmehne. "Pes?" rečem. "Ne, volkodlak, zato sem sinoči izginil," reče. Nekaj časa sem ga gledala, da sem dojela kaj je res in kaj ni ter bila tiho kot, da je v meni vse umrlo. "Ja ne vrjameš mi, ampak vse je res, težko bo, da boš dojela - prej ko boš, bolje bo. Celotno mesto je polno volkodlakov, čarovnika imamo samo dva, ti si tretja," mi reče in pomane svoje roke. "Dobro, jaz sem čarovnica, ti si volkodlak...? Me nateguješ?" le rečem in se zasmejem. "Danes zjutraj, kaj si videla na svoji nogi?" me vpraša. Pogledala sem ga s široko odprtimi očmi "Kako veš?" vprašam. "Recimo, da je bila moja mama čarovnica, vsi imate znamenja - nekateri takšna, drugi drugačna - tista kri, ki se preliva skozi vas - tisto rodbino in znak imate utisnejn v stegno, tudi stopalo, nekateri tudi prsni koš, zapestja, dlani," odvrne in sede na kavč. "Torej je vse res," odvrnem. "Ja, vrjemi mi - vse je res," odvrne in svojo dlan položi na mojo. "Ampak, še vedno ne vem kaj počnem tu?" rečem in ga pogledam. "Torej, vedeti moraš, da bo še dolgo trajalo, da izveš kdo si, kaj si. Mogoče te lahko odpeljem k Greti in Thomasu, čarovnikom - ona bosta znala to bolje razložiti," odvrne in stisne mojo dlan, ko vidi, da se cela tresem. "Zakaj bi mi sploh volkodlak, hotel pomagati?" vprašam. "Ker v tebi vidim svojo sestro," odvrne in se malce nasmehne. Nasmehnila sem se mu nazaj in rahlo pomirila. "Mi poveš kaj več o sebi?" mu rečem in ga pogledam. "Seveda, torej moje ime je Black Jack Winter, rodil sem se mami Jose in očetu Abrahamu, imel sem sestro Moon. Oče in mama sta odšla na Florido, sestra je umrla - jaz pa sem ostal tu. Star sem 26 in sem vodja našega 'kardela', no bil sem," odvrne in zavzdihne. "Bil?" vprašam. "Ja, dolga zgodba. Zahary me je premagal v nekem boju in potem sem se umaknil bolj na svoje, pred par mesci sem se vrnil po 2 letih. Najbolj me je presenetilo, da je umrla sestra in da se nisem moral posloviti od nje, ker sem od jeze odšel proč," odvrne in pogleda v tla. "Žal mi je za vse, vrjemi, da mi je," odvrnem in primem njegovo dlan. "Hvala," odvrne in se rahlo nasmehne. "Torej - Zahary?" vprašam. "Haha, tale mali kreten me je napadel ravno ko sem bil pijan - dolga zgodba. Ampak nisem se želel kregati, raje sem popustil in stisnil rep med noge, s tem so mi zbili 'moškost' sedaj me nihče ne mara ker vis misljo, da sem pokveka, da večje ne obstaja. Malce je hudo, ampak bom preživel," pove in se nasloni na kavč. "Torej si..sam?" vprašam. "Sam? Misliš samski? Haha, ja, že od kar sem bil v srednji šoli že res, da so se lepile name kot muhe enodnevnice ampak - nobena ni bila zame. Enkrat sem hodil z Emily, vrjetno jo boš spoznala - potem pa sem jo pustil, ker sem ugotovil, da ne maram poceni blondik," odvrne in se malce zasmeje. "Torej bolj padaš na črnolaske?" vprašam. "A me ti to zanalašč sprašuješ, ker sem ti všeč?" vpraša in me pogleda s svojimi modrimi očmi. "Nee, nikakor! Samo....zanima me!" rečem. "Ne laži, volkodlaki imamo zelo izostrene čute, ne moraš me prinesti na okoli - niti lisičke kot si ti me ne morejo," mi reče in z kazalcom roke ošine moj nos. "No..pa kaj!" odvrne in pobožam svoj nos. "Oprosti, samo - po tolikih letih samote - malce zapaše koga imeti malo za norca," odvrne in se nasmehne. "Saj ne zamerim," odvrnem in popravim pramen las. "In ti, se česa spominjaš?" me vpraša. "Ne veliko, vem kaj imam rada in to, kaj pa sem pa nikakor. Še imena sem se komaj spomnila," odvrnem in zavzdihnem. "Ne boj se, ugotovila bova kdo si - to te naj nikar ne skrbi, pridi z menoj sedaj do tistih dveh, vrjetno bosta znala kaj obrazložiti," mi reče in se dvigne s kavča. "Prav," le odvrnem in ustanem ter obujem superge nato pa odidem za njim. Odšla sva peš, da mi malce razkaže mesto. "No, tukaj je pač naselje z hišami, potem po tisti ulici prideš do občine, šole in srednje šole. Na drugo stran je bolnišnica in kino, nakupovalni center. Če greš po tisti poti greš skozi naselje in majhne obcestne kavarne proti gozdu do gor. Če pa greš v tisto smer prideš iz mesta," obrazloži in koraka preko pločnika pred menoj. Nekaj časa sva hodila naprej ko se Black nenadoma ustavi, jaz pa nisem gledala vanj ampak v tla in sem priletela naravnost v njegov hrbet. "Zakaj sva se ustavila?" vprašam. "Zachary," le reče in me prime za roko ter porine nazaj, naj odidem proč ker je tudi sam to hotel. "Oo, glej glej! Black je tam!" zavpije vrjetno Zachary, poleg njega sta bila še dva tipa in eno dekle. "Šit," le reče Black in se obrne ter me zakrije s svojim telesom. "Koga skrivaš?" vpraša in pogleda. "Od kdaj tebe zanima moje življenje?" vpraša Black. "Pa..tako, bojim se da boš ostal sam do konca živlenja," se zasmeje Zachary in prekriža roke. Stopila sem izza Blacka in Zacharya, črnolasega fanta z temno rjavo - čokoladnimi očmi pogledala. "Kakšno srčkano stvarco imaš! Kje si jo kupil?!" vpraša in se zasmeje. "Zelo duhovito, res," reče Black in zavzdihne ter eno roko položi rahlo više, kakor, da bi jo hotel dati pred me. "Glej ga no kako jo varuje, kje si našel to punčko? Baje, da imaš zelo rad punčke," reče in se zopet zasmeje. "Daj Zachary, malce preveč si drzneš!" rečem naglas. "Poglej jo no, celo govoriti zna!" se zasmeje Zachary in pogleda svetlolasega fanta, ki je stal poleg njega in se smejal bednim šalam. "Ne veš, tiha bom," odvrnem in zavijem z očmi. "Daj, Zack, pomiri se, če boš bil tak, to ne bo rešilo ničesar," reče punca poleg njega in zavzdihne. "Jess, zakaj varuješ tistega pankarta in...punčko?" reče in jo pogleda. "Ker ti nista nič naredila, prej si ti njemu uničil življenje kakor pa on tebi," odvrne in pogleda svoje nohte ter nato mene. "Ja, hahaha!" se sarkastično zareži Zack in grdo pogleda proti njej. "Pobite se," le rečem in zavzdihnem. "Zaveži punčka!" reče blondinec. "Kdo si pa ti?" vprašam in ga pogledam. "Jack," odvrne. "Lepo ime Jack, sedaj pa spizdi!" rečem in se nasmehnem. Black me je pogledal kakor - bodi raje tiho, vse boš poslabšala. "Hhaha, tale punčka, ki jo je Black kupil, zna biti pravi hudiček," reče Jack in se zasmeje. "Dejte no! Zakaj vedno začneta karati Blacka?!" zavpije fant s temnejšimi lasmi - a ne črnimi, ter rahlo modro zelenimi očmi. "S kom ti držiš?" vpraša Zack in ga pogleda. "Z nobenim, samo ne zdi se mi prav," reče in grdo pogleda. "Zack - Dean ima prav," odvrne Jess in prekriža svoje roke. "Jao, kakor - da bo pomagalo kaj, če bom prijazen!" reče. "Bo, ker ti sploh nisi zloben!" reče Jess in odide do mene. "Zack, začni se obnašati," reče Dean in stopi poleg Jess. Zack je le grdo pogledal in odšel proč, Jack pa je tekel za njim. "Sam si vedno pokvari dan," reče Black in se obrne. "Od kar te je premagal, se je blazno spremenil, vedno ji bil dober kot ti," reče Jess in pogleda Blacka. "Boš predstavil damico?" vpraša Dean. "Ah, ja..tole je Rose," odvrne Black. "Uf, lepa punca in lepo ime," se nasmehne Dean, "Jaz sem Dean," odvrne in se široko nasmehne. "Hvala, me veseli," odvrnem in se nasmehnem. "Jaz sem Jess," odvrne dekle in se nasmehne. "Me veseli," odvrnem in se zopet nasmehnem. "Kam gresta?" vpraša Dean, "Torej peljem jo do Grete in Thomasa, kasneje bom razložil za kaj se gre," reče Black. "Aaaa, je..?" vpraša Jess.."Ja, sedaj se nama res mudi, se vidimo kasneje!" Reče Black in začne hoditi. Povzdignila sem ramena in odšla za njim "Se vidimo!" zavpijem in stečem za Blackom. "Okay, papa!" Zavpije Jess, "Čaaw!" zavpije Dean. "Prijazna sta," odvrnem ko pridem do Blacka. "Vsi smo bili taki pred 4 leti," odvrne in hodi naprej...
Neextt???
1) Mnenja/Kritike...?
24. februar 2015
u178079
u178079
Wow kok dolg next *o*
Super kot vedno (:

Neeeeeeext!
24. februar 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg