Forum
Ta zgodba bo govorila o Amelii Crane, ali kot ima raje Amy, sedemnajst letnici, ki živi mirno življenje v pedmestju. Vse se spremeni, ko ugotovi da izhaja iz dolge linije lovcev ... na nadnaravno.
_______________________________________________________________________
''Mami?!" sem zavpila. "Ja srček kaj je?" mi je zaklicala nazaj mama, "Ali veš kje je moj siv pulover?" sem v odgovor vprašala. Ravno sem se odpravljala v šolo. Sem v zadnjem letniku v lokalni gimnaziji, pa še vedno nimam fanta, ali vsaj spremljevalca za maturantski ples. Dve minutki kasneje je moja mama, Linnette, prihitela z puloverjem. "Hvala, rada te imam." sem hitro rekla , cmoknila mamo na lička in si čez rdečo mikico potegnila siv pulover. Pograbila sem torbo in stekla ven na pločnik na križišče malo stran od hiše, kamor je ravnokar prispel šolski avtobus. Vrata so se odprla in Joy, ženska ki me že od začetka srednje šole vozi z avtobusom v šolo, me pozdravi "Heja Amy! Danes se zdi zelo lep dan.". Nasmehnem se ji, grem v avtobus in prijazno rečem "Dan Joy! Ja zares je lepo, ker končno po celem mesecu sije sonce.". Nato pa sem se napotila na sedež kjer ponavadi sedim, ko opazilm da je zaseden. To se mi zdi čudno, saj sem jaz bila vedno tista, ki jo je avtobus pobral prvo. Ponavadi je Joy vzela še kako uro in malo pomalicala na tej postaji, in tako sem dobila več časa da sem se učila ali pa risala,pisala, itd. kar se mi je pač zahotlo. Na sedežu je sedel fant, rjavih las in zelenih oči, ki je nekaj pisal ali risal na blokec. "Oprosti, res te nočem motiti ampak ponavadi jaz sedim tu." mu rečem, on pa vstane in mi odgovori "Aja, oprosti nisem vedel. Jaz sem Dean." mi ponudi roko, jaz pa mu jo stresem "Jaz sem Amelia, ampak raje imam Amy.". Nasmehne se, jaz pa se usedem na svoj sedež. "Ali lahko prisedem?" vpraša, jaz pa mu sramežjivo pokimam. Ko se usede v rokah še vedno drži beležko, in zdaj lahko vidim da riše, prekleto dobro naj dodam, neko dlakavo žival z ogromnimi čekani in kremplji, nad risbo pa je napisano 'Lycanthrope'. "Lycanthrope. Človek volk." rečem, on pa me pogleda in pokima. "Oprosti za šnofanje, ampak se nisem mogla zadržat. Nadnaravne stvari so mi znane." se mu opravičim, on pa se rahlo nasmehne " Kaj res?". "Jup, to dobiš ko maš raje literaturo in tv, kot pa socjalno življenje." mu odgovorim in ga nato vprašam "Ti? Samo nekdo ki nekaj ve o tem, zna pravilno črkovati Lycanthrope.". Zamišljeno me pogleda in mi reče "Jup, z njimi sem imel že kar nekaj .... izkušenj.". Rekel je 'z njimi'. Kaj za vraga?
_______________________________________________________________________
No to je bil uvod in upam da vam je blo všeč
01. maj 2013
nnext
08. maj 2013
''Včeraj sem dobil urnik. A je profesor Berkenshen nadležen al okej?'' je hitro spremenil temo, '' Dolgočasen z bednim nemškim naglasom. Je popolnoma naglušen in lahko vpiješ, pa te ne sliši. Večina jih med uro spi, pr testih so pa taka lahka vprašanja da so same petice. Prvo uro ga imam.'' mu rečem. ''Samo da, ker ga mam za prvo uro tut jaz.'' mi reče, nato pa se zatopi nazaj v risanje, jaz pa vzamem slušalke in se zatopim v Take That pesmi. Dean se zdi kot okej človek.

Ker to da sva prvo uro v enakem razredu ni dovolj, ima tudi tisto zdaj-ne-več-prazno omarico zraven mene. Ko je stvari zložil v omarico mi je pokazal urnik - vse ure je imel enake kot jaz, z izjemo četrtka, ko so bile vse drugačne. Videla sem kako je v omarico nalepil sliko dveh moških in dveh fantkov ''Kdo je to?'' sem ga vprašala. ''To je moj oče *pokazal je na enega moškega* to je stric Bobby *pokazal je na drugega moškega* to je moj bratec * pokazal je na fantka ki se je vrjetno komaj naučil hoditi*, to pa sem jaz * pokazal je na fanta, ki je zgledal kot da ima breme celega sveta na svojih ramenih*. To je bilo posneto pol leta po ... mamini smrti.'' je rekel. Ker nisem vedela kaj naj mu rečem je hvalabogu takrat zazvonil zvonec. Odhitela sva v biologijo. Jaz sem se vsedla na svoje običajno mesto, Dean pa je malo pogledal po razredu, ter me vprašal če lahko prsede. Pokimala sem in vzela knjige in zvezke iz torbe. ''Kako je tista prasička Amy dobila avtobusni sedež, omarico pa še sedež pri biologiji, zraven takega boga kot je Dean?'' sem slišala Kerry, eno tistih popularnih deklet, naša osebna plastična verzija Regine iz Mean Girls. Globoko sem vdihnila, zavila z očmi in izdihnila. ''Predvidevam da je tista tečka popoln idiot?'' me vpraša Dean in neopazno nakaže na Kerry ''Jup.'' rečem, nato pa v razred vstopi Berkenshen.

Ura je hitro minila, jaz sem se ob Deanu topila, hkrati pa poslušala tiste plastične robote. Mislila sem da bi jih Dean osvajal ali pa kaj takega, ampak ne, totalni bedak - v dobrem smislu - kot je, se jim je režal.

Po koncu ure sva se z Deanom spet odpravila do omaric. Ker so bila okna na hodnikih odprta je, kljub soncu, bil totalni prepih. Stresla sem se ''Te zebe?'' me je vprašal Dean. Pokimala sem, on pa mi je dal njegovo temno usnjeno jakno. Kot da bi imela radiator v sebi, me je takoj nehalo zebsti. Ko je od zunaj zapihal močen veter, in je to potovalo po hodniku, se je Deanu čisto malo dvignil rob majice, in tam se je zalesketal majhen srebrn nož. Razprla sem oči in jih hitro zapičila v mojo omarico. 'Upam da je ta nož za obrambo...' sem si mislila, ter iz omarice vzela knjigo, ki smo jo imeli za domače branje pri angleščini.
_______________________________________________________________________
Nov next pride enkrat ta teden, pa upam da se mal bralk pa bralcev še nabere
12. maj 2013
u89740
u89740
daj nextaj no nič čakat plis
24. junij 2013
bi nextala pa ni blo bralk a pa bralcev no bom dans zvečer al pa jutr enkrat ;D
30. junij 2013
nextt!!!!!
14. september 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg