Forum
Živijo folk!
Odločila sem se pisati tole zgodbico. Je fantazijska in skrivnostna. Kot ste že ugotovili ji je naslov Čarobni gozd. Pred vami je prolog in nekakšen opis glavne junakinje. Preden pa greste brat vam zgodbo malo opišem. Dekle po imenu Evelin odkrije v vasi gozd. Govori se, da iz tistega gozda ni nihče prišel ven živ. Evelin se ne ozira za temi besedami, ona želi odkriti ta gozd. Nekega dne se odloči za raziskovanje. Sama se poda na to nevarno pustolovščino. V gozdu odkrije fantazijska bitja, ki se skrivajo pred mračnimi duhovi. Slednji želijo zavzeti ves gozd (ki je ogromen), da bi vsi bili duhovi. Evelin, ki se je medtem navezala na bitja, želi rešiti gozd in ne želi svojih prijateljev pustiti na cedilu. Z čarobnostjo ji na koncu... ah preberite si sami!
________________________


*To prekrasno naslovnico mi je naredila Aella, strokovnjakinja za naslovnice. Hvala ti!*
________________________

Čarobni gozd - PROLOGUE
Med drevesi se je pokazala potka. Po njej sem prišla v sam gozd. Nisem verjela svojim očem. Pred mano se je pokazal pravi drevored. Ampak čudno se mi je zdelo, da so vsa drevesa temna. Potka skozi drevored je bila lepo urejena. Po njej sem šla skozi gozd. Nenadoma sem se spotaknila ob korenini. "Zakaj gleda korenina iz potke?" sem se spraševala. Sledila sem korenini in po nekaj minutah ugotovila, da me je korenina zavedla in sem zašla na stransko pot. Postalo me je strah, saj se je začelo temniti. "Treba bo narediti zatočišče še preden sonce popolnoma zaide" sem pomislila.

**********

Evelin Blake
Sem radovedna 14-letnica. Imam zelene oči in blond lase. To sem jaz:

Živim v malem mestecu ob katerem je gozd. Mama in oče imata pekarno. Smo dokaj revna družina. Edinka sem. Hodim na srednjo šolo. V šoli ne blestim kot najboljša učenka ampak sem srednje dobra. Med prostim časom sem večinoma sama, v svojem svetu. Rada ustvarjam. Ja, ustvarjalna duša sem. Večinoma rišem in pišem zgodbe ob gozdu za našo hišo. Meni se zdi to čisto navaden gozd. Vendar drugi niso istega mnenja. Pravijo, da naj bi bil gozd zaklet pa takšne traparije. Ne verjamem jim. Da bi jim to tudi dokazala sem se odločila, da bom gozd raziskala. Do natankosti.

**********

Prvi vtis? Manjše teorije? Naslednji del pride, ko bo vsaj en next.

P.S.: Sliko dekleta sem si nabavila na eni temi (od I LoveMoonlight), kjer se dajo dobiti take lepe slike oseb, živali, pokrajine ali česa drugega. Če rabite take slike vam lahko link pošljem preko zs-ja.
28. julij 2017
Next
Meni se zdi zgodba že na začetku super.
28. julij 2017
Čarobni gozd - 1. del
Posvečam ga tebi Love sea!
Evelin Blake
To jutro sem se zbudila prva. Najprej sem se oblekla nato pa šla ven po časopis. Na pragu hiše je ležal. Fant, ki jih je raznašal, je bil hiter. Ali pa sem jaz dlje spala. Nisem veliko premišljevala. Raje sem stopila nazaj v hišo. V kuhinji sem si naredila čaj in kruh namazan z maslom. Medtem, ko sem jedla se je prebudila mama.
"Dobro jutro Evelin! Kako si?" me je prijazno vprašala.
"Fajn sem. Tudi tebi dobro jutro!" sem ji odvrnila brez da bi jo pogledala.
"Tudi jaz sem dobro! Danes grem malo hitrej v službo," je veselo nadaljevala pogovor.
"Okej, bom šla jaz hitrej v šolo!" sem ji odvrnila. Pokimala je. Nato si je spekla jajce na oko. Ko sem se jaz najedla sem šla v sobo. Vzela sem telefon in malo pogledala družabna omrežja.
"Nič novih všečkov!" sem zavzdihnila. Nato sem še nekaj knjig zložila v torbo in pohitela navzdol, v prtličje. Tudi mama je bila že urejena za v službo.
"Jaz grem v šolo mama! Se vidiva ob dveh!" sem se ji pozdravila in že želela stopiti iz hiše vendar me je zadržala.
"Stoj!" sunkovito sem se obrnila.
"Kaj je narobe?!" sem začudeno vprašala.
"Danes bom malo dlje v službi in oče tudi. Zato se ne čudi, če naju ne bo doma," me je pomirila.
"Okej. Zdaj pa res grem," sem ji odvrnila in pomahala.
"V redu. Adijo!" pomahala mi je nazaj. Pot v šolo je bila mirna. Potka me je vodila ob gozdu. Včasih sem pogledala proti njemu. In vsakič, ko sem pogledala se mi je zdel to čisto navaden gozd. Šumenje listov me je pomirjalo. Nisem si predstavljala, da bi to bil nek nenavaden gozd iz katerega nihče ne pride živ. Ampak zadosti premišljevanja. Lepo počasi sem hodila do šole. Po petnajstih minutah hoje sem prispela. Na dvorišču je bilo nekaj dijakov večina pa jih je bilo že v šoli. Ko sem prišla v njo je bilo zelo živahno. Vsi so tekali proti svojim učilnicam. Na levi strani hodnika, čisto na koncu so bile omarice našega razreda. Moja je bila številka 189. Vzela sem ključ, jo odklenila in v njo pospravila čevlje ter jakno. Nato sem si obula copate in se odpravila proti učilnici za biologijo. Bila je v tretjem nadstropju, zato sem morala po stopnicah gor. V učilnici je bilo zbranih že nekaj učencev. Vsedla sem se v zadnjo klop. Pri vseh predmetih sem sedela v zadnji klopi. Tako nisem pritegnila velike pozornosti. Ko je v učilnico vstopila še profesorica se je pouk začel. Vse je potekalo normalno, s tem mislim dolgočasno. Kot vsakič nam je profesorica naložila kup naloge. Tako je bil pri vseh predmetih. Veliko naloge sem opravila že v šoli. Po nekaj urah dolgočasnega pouka, je bilo kosilo. Veliko dijakov je bilo mnenja, da hrana tukaj, ki jo posebek za nas kuhajo, ni bila dobra. Meni pa je bila vsakič okusna. Enostavno ne cenijo truda. Po kosilu smo imeli še dve uri. Ko je končno zazvonil zvonec, smo vsi dijaki zdirjali na hodnike. V prtličju sem se obula ter oblekla. Na šolskem dvorišču so bili zdaj že vsi in večina jih je odhajala domov. Nekateri pa so še ostali in klepetali. Tudi jaz sem se odpravila domov. Po enaki poti kot sem prišla sem tudi odšla domov. Premišljevala sem kaj bom počela zdaj, ko mame in očeta ni doma.

*****

Kako se vam zdi? Mnenja, teorije, kritike? Next? Napišite svoja mnenja.
28. julij 2017
Meni se zdi super. Mogoče bo šla Adelin v gozd,ali kej ušpičila.
Nimam kritik.
Next Next Next
Če želiš pa lahko prebereš mojo zgodbico World of magic,ki sem jo začela pisati dva dni nazaj. Seveda bo tudi fantazijska.
28. julij 2017
Super, seveda bom prebrala!
Kakšen komentar nisem si mislila, da ti bo tako všeč! Mislim, da bo Next komaj jutri mogoče pa še danes če se ti seveda da brati
28. julij 2017
Čarobni gozd - 2. del
Evelin Blake
Ko sem prispela domov je bila hiša zaklenjena. Iz torbe sem potegnila ključ in z njim odklenila hišo. Ko sem vstopila sem si slekla jakno in jo obesila tja kakor smo pač obešali jakne. Sezula sem čevlje ter šla v kuhinjo. Tam je na kuhinjskem pultu, iz granita, ležal samolepljivi listek. Na njem je pisalo:
"Evelin, ko prideš domov pojej nekaj rebrc, ki sem jih kupila v trgovini. Pod "pripravljeno v trgovini" je bilo. Najej se in naredi domačo nalogo, če imaš kaj. Ne hodi iz hiše. Najbolje, da se zakleneš. Pa ustvarjaj! Poljub, mama!"
Po "navodilih" sem se najedla. Potem sem naredila domačo nalogo. V resnici sem morala odgovoriti samo na neka bedna vprašanja iz biologije. Ostalo domačo nalogo sem naredila že v šoli. Potem pa sem se malo dolgočasila na telefonu. Dopisovala sem si z eno na Facebooku. Ni se mi dalo več tipkati po telefonu zato sem se kar odjavila in vse skup zaprla. Vzela sem svoje papirje in barvice ter odšla ven za hišo. Celo zaklenila sem jo čeprav sem bila za hišo, obrnjena proti gozdu. Začela sem risati risbo. Na njej je bil narisan gozd. Najprej sem si skicirala in nato pobarvala. Nenadoma sem zaslišala šumenje listov. Ozrla sem se proti gozdu. Nič nisem opazila zato sem se posvetila nazaj risbi. Barvala sem naprej dokler nisem zaslišala zvoka. Nekdo je hodil po odpadlih listih. Ampak kdo? Ko sem se ozrla tja, ni nikogar bilo tam. Nihče ni hodil po listih. Vse skupaj se mi je zdelo precej čudno.
"Je tam kdo?" sem vprašala v daljavo. Nobenega odgovora. Nisem se ozirala več na zvoke listja, raje sem dalje risala. Tik preden sem končala risbo sem se spomnila. Mogoče pa se je tisti, ki je hodil po listih, nekam skril. Dokler ne bo ta hodil po naši parceli je vse ok. Počasi sem se odpravila v hišo. Malo sem bila že lačna zato sem si naredila popoldansko malico. Iz hladilnika sem vzela jogurt in ga pojedla do zadnje žličke. Čez nekaj minutk je prispela mama. Odprla sem ji vrata.
"Živijo! Kako si se imela?" so bile njene prve besede.
"Super je bilo veš! Eno risbo sem narisala! Glej!" Pokazala sem ji risbo gozda. "To je gozd za našo hišo!"
"Lepo, lepo!" Samo enkratje pogledala sliko pa se ji je zdela že "lepa".
"Kje pa je oče?" sem vprašala.
"Malo dlje bo ostal," je odgovorila.
"Ok". Jaz sem odšla v mojo sobo in sem bila še malo na računalniku. Počasi pa je postalo temno in čas je bil, da se uredim za spanje. Ta večer sem šla dokaj zgodaj spat saj nisem imela kaj za početi. In sanjala sem o tem, da raziskujem gozd. In, da sem se spotaknila ob korenini. Sanjala sem tudi to, da sem mogla prenočiti v gozdu, saj nisem našla pot iz njega.

***

Next? Mnenja? Teorije? Kritike? Malo oglašujte to temo prosim! Da bo več bralcev!
28. julij 2017
Next zanimivo je neeeeext
28. julij 2017
Next
zelo dobro. Mene ful zanima če je bil kdo ali nekaj v gozdu,ko je zaslišala listje. Pa tiste sanje se bodo mislim,da uresničile.
28. julij 2017
Next zelo dobro pišeš
29. julij 2017
Next zanimivo!
08. avgust 2017
Next
1 dan nazaj
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg