Forum
Hello vem, da je tukaj že zelo veliko ff-jev od one direction ampak nobena škoda ne bo bila če ne bo bilo še enega več. Torej kaj praviš boš tudi ti brala? upam, da boš torej hope you like ti!




†Rosemarie†
»Mamica« sem ponovila že vsaj stotič. »Pridi!« je sedaj že nejevoljno rekla gospa, ki ji je že minevalo poterplenje. »NE! Nočem od tu! NE bom zapustila mamice!« sem ji rekla. Tudi to sem ponovila že vsaj stotič. Ker pa je njej minevalo potrpljenje me je prijela v roke in me tako spravila iz bolnišnice. »MAMICA!« sem se še zadnjič zadrla predem sem izstopila iz sobe. »rada te imam!« sem na koncu še zahlipala v avtu. Zbudila sem se ko smo prispeli. Oči sem imela rdeče od solz. Gospa me je prijela za roko. Sama pa sem ji sledila. »Tako Rose tukaj je sedaj tvoja soba. Če kar koli potrebuješ me poišči. Prav?« »Kaj pa mamica?« »Mamice ni več« mi je odgovorila. Gospa me je pospremila v sobo. Tej gospej je bilo ime Ally. Pokazala mi je sobo nato pa odšla. Odprla sem vrata. V sobi pa je bila tudi deklica. Po presoji stara toliko kot jaz. Jaz sem stara pet let. Nimam pojma kje sem. »Zdravo!« sem rekla bolj plaho. »Zdravo« mi je odgovorila punca. »Tamle je tvoja postelja« je rekla in pokazala na posteljo zraven okna. »hvala« sem ji rekla. Svoj mali kovček sem odložila na tla. Nato pa sem se osedla na posteljo.
~Čez nekaj let~
»SYDNEY! A se lahko odstraniš?« sem vprašala mojo najboljšo prijateljico. »Oki« mi odgovori in se napoti v kopalnico. No pa, da vam povem zakaj sem ji rekla da se mora odstranit. Zato, ker je sedela na moji postelji ko sem jo hotelo postlati. Postlala sem posteljo nato pa se uredila. »Sydney ali se lahko prosim pri maješ iz kopalnice? Že pol ure si noter« »Saj sem že« Po hitrem postopku sem odšla noter, da nebi slučajno še enkrat šla v kopalnico. Ko sem se nekako uredila sem se Sydney pridružila na postelji. »Kaj premišljuješ?« sem jo vprašala. »Nič. Razen tega, da no..am…pišem test in jaz nič ne znam« to je povedala kot, da je to kaj takega. »pa sej znaš« sem jo potolažila. »No mogoče pa res. Pridi greva, da ne bova zamudili« jaz pa sem ji prikimala. Pograbili sva torbe in se napotili proti šoli. No ne čisto k šoli. Sej sva šle v šolo. Ampak midve ne hodiva v šolo tam kot ostali. Sej ne mislim, da sva prizadeti ampak midve živima v sirotišnici. Jaz sem v sirotišnici od svojega petega leta. Sydney pa od svojega četrtega leta. Prispeli sva pred šolo, kjer se najini poti razideta. Nisva imeli istega urnika. »Adijo Bitch« mi je rekla »ti bom jst dala bitch« sem ji rekla in se nasmejala. »adijo« sem ji še jaz rekla in se odpravila svojo pot. Prvo uro smo imeli zgodovino. No ker se mi direktno ne da poslušat učiteljičine razlage se vam lahko predstavim. No živim v Londonu, v sirotišnici tako rečeno. Ime mi je Rosemarie While, krajše Rose. Imam 17 let. Ko sem bila stara pet let mi je umrla mama. Imela je raka. Oče pa je umro zaradi mamil. Mamina smrt me je zelo pretresla. Znašla sem se v sirotišnici, kjer sem spoznala Sydney, katero poznam kot lasten žep. Njej so starši umrli v prometni nesreči. Predramila sem se iz za sanjenosti in naprej sledila pouku. Končno konec pouku. Odšla sem pred šolo, kjer me je že čakala Sydney. »Hej!« »Hej!« sem ji odvrnila. »Kako je šal test?« »Ne sprašuj!« mi je odvrnila, nato pa sva se začeli smejat. Vstopili sva v sobo in v njej zagledali moškega. »Dober dan ali vam lahko po magava?« sem ga vprašala. »Zdravo! Menda v tej sobi stanuje Rosemaria While« zmedeno sem ga pogledala »am..ja, to sem jaz« sem rekla nekako v zadregi. »No se mi je zdelo« mi je odvrnil in se mi nasmejal. »No jaz sem Simon Cowell. Vem, da se bo slišalo čudno ampak sem tvoj stric. Tako, da greš sedaj z mano domov in boš živela pri meni. No uglavnem spakiraj svoje stvari« je rekel in se nasmehnil. »K-aj?« sem komaj izdavila. »saj si me slišala. Spakiraj in greva« je rekel kot, da bi bilo to kaj preprostega »Jas ne grem nikamor. Celo življenje sem živela tukaj. No skoraj celo. Tu imam svojo najboljšo prijateljico, ki je za nič na svetu ne bom zapustila. To ni tako preprosto, kot si ti misliš. Ne moreš se kar naenkrat pojaviti pred mamo in mi očitat, da bom odšla s tabo. Svoje najboljše prijateljice za NIČ na svetu ne bom zapustila. Upam, da ti je to jasno!« sem se že skoraj drla na njega. Presenečeno me je pogledal. »Pridi greva!« mi je rekel. »Ne, ne bom šla. Tudi Sydney je veliko prestala v svojem življenju. NE bom je pustila. Ampak ji bom stala ob strani. Nikamor ne grem brez nje!« »Kdo pa sploh je ta Sydney« »Am..jaz gospod« je rekla. »No veseli, da sva se spoznala. Očitno nimam druge izbire kot, da s sabo vzamem tudi Sydney. Tako, da spakirajta. Čez pol ure pridita pred sirotišnico« je ukazal in odšel. S Sydney sva se spogledale nato pa si dali petke. Spakirali sva in nato odšle iz sirotišnice, kjer naju je čakala limuzina.

Torej kaj praviš boš brala naprej?
20. december 2013
next
20. december 2013
nexttt
20. december 2013
u28319
u28319
Neext
20. december 2013
nexxt
21. december 2013
neext
21. december 2013
next
21. december 2013
Next
21. december 2013
next
21. december 2013
Neeeeeeeeeeext+nova bralka
21. december 2013
u153281
u153281
neeeeeeeeeeeeeeextt
21. december 2013
next
21. december 2013
u105739
u105739
nexxxxt
22. december 2013
hvala, da berete mojo zgodbo.
Ta next bi posvetila......Patricijaaaa, ker je bila moja prva bralka
ter ŁadyTomłinson<3 vem, da še ni začela brati ali da bi karkoli napisala. ampak ona je popravila moje pisanje in res bi se ji rada zahvalila
upam, da boste še naprej brala
torej hope you like it!
*********************************************[i
mg]https://www.yourecards.net/ecard_cardmedia/id138317/girl-teenage-girl-brown-hair-brunette-brown-eyes-pretty-beautiful-teenager-baseball-jacket.jpg[/img]

†Sydney†
Končno grem iz te faking sirotišnice. Še sreča, da sem tukaj spoznala najboljšo osebo. »Si spakirala?« me je vprašala Rose. Aja pozabila sem vam omenit, njeno ime je Rose. »Itak, da!« sem ji odgovorila. »Sploh nisem vedela, da imam strica« je kar naenkrat rekla. »Kako si upa sploh prit po mene po tolikih letih? Kaj mu ni jasno?« je spet rekla nato pa zmajala z glavo. Jaz sem se usedla na posteljo in se zagledala v strop. Kar naenkrat pa so me prevzeli spomini.
~Flashback ~
»Ati pozabila sem svojega konjička!« Sem se spomnila ko smo bili na poti k moji babici. Ati je seveda obrnil in mi rekel naj drugič prej vzamem stvari. Peljali smo se proti naši hiši. Na semaforju je bila zelena luč. Ko se je moja mamica kar naenkrat zadrla. »PAZI!!!« Moj očka je pravočasno zavil, ker če ne bi se zaleteli v tovornjak. Ampak to še ni bilo konec. Jaz sem jokala. Ko se je nato oglasil oče. »NE! Ljubica rada te imava!« Je še zavpil preden smo se zaleteli v nekakšen drog. Mamica je podla ven čez sprednjo steklo. Očka pa je z glavo priletel v volan. No tega nisem videla. To sem slišala reči policaje. Jaz pa sem preživela. Nisem bila hudo poškodovana. Imela pa sem zlomljeno roko ter nogo. Po okrevanju v bolnišnici pa je k meni prišla gospa Ally. Odpeljala me je v s-sirotišnico. Kar zmrazilo me je ko sem prišla. V sobi se bila sama. Pa še to ne dolgo. K meni je prišla punca. Stara toliko kot jaz. Izvedela sem, da ji je ime Rose. In od takrat se je začel najin pekel.
~And of flashback ~
»A SI ŠE ŽIVA?« se mi na uho zadere Rose. »Avč moji ušesi! Ni se trebe dreti!« ji rečem nazaj. No skoraj rečem. »Ja, ja. What ever, kam pa si odplavala?« me vpraša »Jaz pa že nisem plavala.« Sem ji začudeno odvrnila. »Pa sej ne mislim dobesedno« reče in plane v smeh. »Hahaha zlo smešno res. Neki sem sam razmišljala.« predem sem uspela povedat do konca mi je že skočila v besedo. »KAJ PA?« se zadere tako, da skoraj oglušim. Ta ženska je res zmešana. »Pa sej veš, preden sem prišla v sirotišnico in to..« sem oklevala. »Ahaa, Pridi greva« mi odvrne in me prime pod roko, nato pa skupaj za pustima norišnico oz. sirotišnico. Da ne bo pomote. Odšle sva iz sirotišnice, kjer naju je čakala…Čakaj malo limuzina. KAJ? Z Rose sva se samo spogledali, ko je iz nje stopil njen stric.
»V limuzini se bova peljale?« sem jo vprašala. »Očitno moj stric pobira denar po cesti.« »O Rose se čisto strinjam. Zdaj sva vsaj svobodne« no naj vam povem, da ko sva bile v sirotišnici nisva mogli pobegnit. Zato pa šparava denar za hišo. »Ej Sydney pobegnili bova« »OMG Rose to je sijajna ideja« dali sva si petke, ko je iz avta izstopil Simon. »Pa sta končno prišle« »Saj si rekel, da imama pol ure časa. Tako, da točne sva« mu je odvrnila in skomignila z rameni. Simon je samo zavzdihnil. »Pojdita v avto« je rekel z nič kaj mirnim glasom. »A kavčke bova pa kar tu pustile. Razen če bojo sami prišli domov. Al pač kamor koli gremo« Rose mu je začela nekaj pridigat o kavčkih. Seveda nič kaj prijazno, jaz pa sem komaj zadrževala smeh . Simon je zavzdihnil, prijel kavčke in jih dal v prtljažnik. Midve pa sva se usedli v limuzino. Začeli smo se peljati in pot je potekala v tišini. No pa, da se vam predstavim moje ime je Sydney Black. Stara sem 17 let. V sirotišnici sem 1 leto več kot Rose. Do takrat je bil verjetno živi dolgčas saj sem bila v sobi sama. Nisem še imela fanta. No kakor koli. »Punci prispeli smo!« je rekel Simon, ki me je predramil iz mojih misli. Prispeli smo tako rekoč v najin novi dom. Na kar se spet oglasi Simon »Pa, da ne pozabim. Zraven bo živelo še 5 fantov.« »Zelo zanimivo« sva rekli seveda bolj po tiho. Prišlo smo. Ustavili smo se pred veliko vilo. Simon je pozvonil in kar naenkrat se je začelo razbijanje po veliki hiši. Odklenil je fant s kodri. Kmalu pa so ven pokukali še ostali štirje fantje. »O, stric Simon« so rekli naenkrat in ga objeli. »No dobro fantje. Tile dve punci bosta sedaj živeli zraven nas. Ime jima je..« »Ni pomembno. Kje imama sobi?« ga je prekinila Rose. Simon je zavzdihnil in poslal nekega Zayna, da nama pokaže kje sta sobi. Razpakirala sem v pol ure saj nisem imela veliko prtljage. »Sydney!« »A ti hočeš, da jas doživim infakt?« sem po šoku vprašala Rose, ki me je seveda ustrašila, kaj se pa druga od nje pričakuje. »Ne! A si že od pakirala?« »Jaaaa!« sem se ji sedaj jst zadrla v uho. »Auč moje uho. To boli. Pazi se me« je rekla »Pa-pa« sem ji rekla nato pa se pognala po stopnicah, kjer sem se skoraj zaletela v blondinca. Našla sem dnevno sobo, kjer so sedeli fantje in buljili v televizijo. Kmalu je dol priletela Rose. »TI!« je rekla in pokazala na mene. Vse oči so se zapičile v mene. »Kaj?« sem jo vprašala nedolžno. »Ne ti meni kaj« je rekla in se pognala za mano. O poglej vodna pištolica. (: Vzela sem jo v roke. Še sreča v njej je bila voda. Lovili sva se okoli sedežne in vse oči so naju opazovale. Seveda ji še nisem pokazala pištolice. Ampak kmalu sem jo potegnila izza pasu. Streljala sem v njo. Ampak jaz neroda sem ustrelila tistega Zepa ali kako se pač imenuje. »Upsi, sej je samo voda« sem rekla in se začela režat. Na žalost mu frizura ni več stala tako kot mu je prej. Cel živčen je vstal s kavča in odšel v kopalnico. Midve z Sydney pa sva se še naprej lovili. Po petnajstih minutah pa sva izmučeni padli na sedežno. Tudi tisti Zayn ali kakor koli mu je ime je prišel čez kakšne pol ure nazaj, z novo frizuro. Seveda pa sva si od njega zaslužili grda pogleda. »Tile pogledi ne delujejo na meni!« sem mu zabrusila. Ja, kaj če je pa res.
************
upam, da vam je všeč
sam povejte če morem kaj spremenit
22. december 2013
u153281
u153281
neeeeext
22. december 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!
22. december 2013
next
22. december 2013
next
22. december 2013
Next
22. december 2013
next!
22. december 2013
next!
22. december 2013
next!
22. december 2013
Neeext
22. december 2013
neext in hvala za delno posvečen next
23. december 2013
next
23. december 2013
neeext
23. december 2013
next
23. december 2013
next
23. december 2013
hvala vam ker berete!
Srečen božič vsem
Eto vam next, hope you like it!
******************************************
† Rosemarie†
Prišla sem k svojem stricu. Sploh nisem vedela, da ga imam. Mislim kako si upa prit po mene po toliko leti ko sem gnila v sirotišnici? Tega nikoli ne bom razumela. S Sydney sva se lovi po vsem stanovanje, če lahko tako rečemo tej hiši ali vili. Na koncu me je hotela po špricati z vodi pa je ustrelila tistega Zayna. Nekaj sta se še prepirala. Meni pa se mi ju pač ni ljubilo poslušati, zato sem odšla v sobo. Ulegla sem se v posteljo ter samo premišljevala o zadnjih letih. Res sem imela srečo, da sem spoznala Sydney. Kar naenkrat pa so se odprla vrata moje sobe in na posteljo je skočila Sydney. »A si vredu?« naredila je takšen obraz, da sem se ji morala nasmejati. »Seveda sem. Pa ti?« »Nikoli bolje. A grema malo po mestu. Mislim že dolgo nisva bili in jaz bi tako..« Začela sem se ji smejat. Vedno ko kaj hoče začne filozofirati. »Samo ne filozifiraj. Itak, da greva. Kakšno vprašanje? Sedaj se pa zrihtaj. Ajde tik-tak« Začeli sva se smejati. Nato pa je vsaka odšla v svojo sobo, kjer sva se uredili in nato odšli v mesto. Seveda nisva nobenemu ničesar povedali. Zakaj bi? Sej znava sami poskrbeti zase. Peš sva se odpravili v mest in se pogovarjali preprosto v osem. »Kam pa mislita, da gresta?« sem zaslišala za nama. Obrnili sva se in videli fante kako naju gledajo. »Nikamor plus tega pa ne rabiva varuške, da naju pazi na vsakem koraku.« Jim je odvrnila Sydney. Ne v veselem tonu. »Oprostita ampak Simon nam je ukazal, da moremo paziti na vaju. Tako, da brez ogovarjanja.« Je rekel kodrček. »Kaj pa misliš, da si? Nikamor ne grem z vami. Ne rabim neke faking varuške. Če sva cel lajf preživeli sami pa ga bova še zdaj. Kak si nama upaš ukazovati?« Fantje so nekako zavzdihnili. Midve pa sva se obrnili in že hoteli oditi ko so začeli hoditi za nama in se nekaj režati. »A nisva bili dovolj jasni? A ste slučajno gluhi? Vse kaže, da ste.« Je sedaj rekla Sydney. »Oprosti gospodična ampak samo upoštevamo navodila« Je rekel blondinec. »Ne rabiva varuške! Kaj vam ni jasno?« Sem rekla z grozečim glasom. »No blondi lepo se obnašaj. Mi samo..« prekinila sem tega kodrčka. Sploh ne vem kako mu je ime in se ga tudi ne mislim zapomniti. Že od vsega začetka mi gre na živce. »Ne ti meni blondi! Moje ime je Rose in nisem nobena blondi. Ne rabiva varuške! Pač vam je Simon ukazal, da morate paziti na naju ampak vam ni treba. Zato, ker znava sami poskrbeti zase! Dovolj jasno kodrček?« »Poglej blondi meni pač ni nikoli nič jasno. Sej boš ugotovila. Zato zapri.« Stopila sem korak proti njemu on pa korak nazaj. Spotaknil se je na rob nekakšne fontane in skoraj obdržal ravnotežje nato pa padel v fontano. »Pridi sydney greva nimam več živcev za te pudeljčke!« sem rekla nato pa videla koderčka koko je poskušal priti iz fontane ampak se je še enkrat spotaknil in padel v njo. Zraven pa je potegnil še blondinca. Tako, da sta skupaj končala v vodi. »Jaz na žalost tudi nimam živcev. Za njih. Samo greva.« Obe dve sva se začeli smejati. Nato pa sva se sprehajali po mestu. Domov sva prišli okoli šestih ali sedmih. Sej ne vem več. Prišle sva v dnevno sobo in tam videli jezne fante ter Simona »Kaj sta mislili, da gresta sami po mestu? Lahka bi se vama kaj zgodilo. Kje sta imeli glavo?« Naju je napadel kr brez pozdrava. »Vse eno ne rabiva varuške. Nisva stari 5 let. Če sva do sedaj lahko skrbeli za sebe bova pa še sedaj. Ne rabiva ne vem koga, da naju pazi sploh pa ne t..« preden bi uspela povedati do konca me je prekinil Simon. »Dovolj! Sedaj sta pot mojim varstvom in kamr greta, da me obvestita plus tega pa vaju bojo spremljali fantje. Brez izgovorov! Sedaj pa…« Sploh ga nisem več poslušala ampak sem Sydney prijela za roko in tako sva odšle v najino sobo. »Jaz ga tako sovražim? Kako si upa?« sem začela spraševati Sydney. »Mislim, da bi ga morala ubogat. Ves vzel te je pod streho. Lahka bi naju še pustil gniti v tisti sirotišnici.« Takrat sem se malo zamislila. »Mislim, da imaš prav. Ampak tistim pudeljčkom pa ne bom pustila blizu.« Takrat sva se obe dve začeli smejati. »Jas tud ne!« mi je odvrnila Sydney. Nekaj sva še gledali po računalniku nato pa sva odšli spat.
24. december 2013
neeeeeeeeeeext , nova bralka
24. december 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg