Forum
u155122
u155122
Tema, zajela me je, ko sem bila že majhna deklica. Sama, za vse. Brat me je tepel, oče prav tako. Mama pa me je zapustila pri komaj 4 letih, umrla je, odšla za vedno. Oče in brat, sta na meni delala poizkuse in mi več let v možgane nakladala celice drugih ljudi, različnih ver, poklicov, narodnosti, poleg tega pa sta vame ubrizgovala različna mamila in kemikalije. Zato sem postala to kar sem sedaj.

"Zbudila se je." Reče glas, v moji glavi pa je odmevalo, bolela me je, oči so se mi solzile ko so luči posvetile v moje uboge zelene oči. Počasi sem pred svojimi očmi zagledala, postavnega moškega, svetlejših las in modrih oči. "Nick! Pridi že!" Reče, pred menoj pa se skoraj spet stemni. Zaprla sem oči in počasi segla z roko do moje glave. Odprla sem jih, pred mano je stal črenc in neka ženska temnejših rdečih las. "Kje sem?" Le rečem potihoma, da še sebe slabo slišim. "Za enkrat na varnem." Odvrne svetlolasi moški, dokler ne uvidim, da sem ga nekje že videla. Počasi sem se hotela dvigniti, pa mi roke niso dopustile. Pred očmi se mi je zopet stemnilo.

Zbudila sem se, zopet me je oblil hladen zrak. Počasi sem pogledala navzgor nato počasi po sebi. Oblečena sem bila le v spodnje perilo, ovita z povoji in raznimi gazami ter trakom. Dvignila sem se in deko, katera je malce poševno visela na meni privila k sebi. Iz rok katere, so bile hladne sem potegnila iglo, katera je dovajala infuzijo, druga je...bila zapičena globoko na večih delih telesa, čistila mi je kri. Prijela sem se za glavo in odtrgala igle, da je kri špricnila po tleh. Nato pa z oprsja potegnila še ploščice, katere so merile srčni utrip. Počasi sem se dvignila z postelje in skušala stati na mrzlih tleh, a mi je spodneslo noge in zvrnila sem se čez mizico na tla. Nekako sem se odvlekla do okna, se dvignila in zagledala, da sem nekje v visoki stolpnici. Kmalu za nekaj sekund, so v sobo pritekli, tisti svetlolasec, kateri se mi zdi tako znan, da si ne upam reči, kdo je. Črenc je vodil, nato pa je pritekla še rdečelaska. Dvignila sem se in v roke zgrabila kar mi je bilo najbližje, to je bil skalpel. "Kdo ste? Kaj hočete!?" Se zaderem in držim skalpel proti njim. "Nič ti nočemo, pomiri se." Reče svetlolasec, na enkrat pa je šinilo vame. On je tisti, starec. "Kdo bi si mislil, kljub drogam točno vem, kdo si, kaj si kdo te je ustvaril in zakaj. Pa tudi to, da si 70 let spal." Rečem in s skalpelom merim v njega. "Pomiri se, odloži skalpel." Reče in se mi pribljiža. "O ne.." Le odvrnem in pred očmi zagledam neke prebliske, da me je vrglo na stran. "Polna je mamil, kaj si pričakoval?" Reče rdečelaska. "Točno to." Odvrne tip, katerega ime se sedaj ne spomnem. Prišel je do mene in me prijel, jaz pa sem zamahnila z skalpelom in skoraj naredila črto po njegovem licu, ko me je zagrabil za roko in stisnil. Začelo je boleti, skalpel pa je kar sam padel na tla, no bi padel na tla če ne bi imela druge roke. Ujela sem ga in zamahnila po roki, da ga je malce ranilo nato pa stekla mimo črnca, kateremu sem v glavo vrgla povoje ter stekla mimo vrat, rdečelaska in blondinec pa za menoj. Tekla sem po hodniku, do vrat dokler nisem ugotovila, da so pod kodo. Stekla sem na požarne stopnice in prišla do nekakšne terase znotraj ter se spotaknila čez par stvari, zagrabila kartico za vrata in začela odpirati vrata ter prišla v nek laboratorij, se skrila za mize in se tresla od mrazu. Kmalu sem zaslišala, da so se vrata na pomik odprla in v prostor, so vstopili težki koraki, katere sem slišala že dvakrat. V rokah sem držala skalpel in gledala okoli sebe. "Siiyena, nič ti nočem prosim pokaži se, odloži skalpel in se bova pogovorila." Reče, jaz pa se začudim čemu ve moje ime. "Ti mi boš govoril ja, star si kot svet, pa še vedno mlas. Steven Rogers, ali Captain America. Dežela ne potrebuje junaka!" Zavpijem in se dvignem ter zabrišem skalpel on pa ga zagrabi. "Pozabila sem, da si nekakšen mehanski stroj, drugače bi vedela, da bi morala skočiti po ceveh in nato nate, da bi te zadavila, blondinec!" Zavpijem in stojim za mizo. "Pomiri se." Dobim odgovor. "Pomirim se naj? Pa kaj hočeš, da spet padem v komo?" Odvrnem in začnem teči preko laboratorija, dokler pred seboj ne zagledam nekakšne pošasti, katera se je prikazala kakor halucinacija. Padla sem čez mizo in naravost na Stevena. "Naslednjič, ne hodi na okoli zdrogirana." Mi reče in drži v naročju, jaz pa se zaradi vseh možnih mamil niti ne zavedam, kaj se dogaja...

Neeext???





05. julij 2014
u175616
u175616
neeext
13. julij 2014
neext
13. julij 2014
Next
13. julij 2014
next + nova brauka
14. julij 2014
Neeext
16. julij 2014
next
30. avgust 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg