Forum
u108011
u108011
''Primer vaš,'' je zblebetala mrs. Xsarah. ''Ampak, jaz,'' je želela ugovarjati uslužbenka, mlada gospodična Wendy. ''Oah spet.'' je ni poslušala Sarah. ''On? Sarah, z možem...'' ''Dve žrtvi, ena hudo ranjena, v smrtni nevarnosti.'' je dodala. ''Me bi poslušala prosim?'' ''Dobro jutri, dami.'' je zabrundal Kenall, debelušni Wendiin prijatelj, ki ga neizmerno sovraži. ''Torej, prstne odtise dobiš, Austin bo prišel čez nekaj minut, pošlji jih na analizo, pohiti.'' je še zblebetala in izginila v svojo pisarno. ''Tečka.'' se je zasmejal Kenall, pri tem pa se mu je zatresel dolg podbradek, ki se je vlekel vse do ušes. Wendy se je želela čim manj obremenjevati, a misel na to, da bo možu že tretijč zapored povedala, da bosta morala odpovedati poročno potovanje, je bolela. ''Kako kaj Dan?'' se je spet zaslišal nizek glas gospoda Murrslija. ''Nič boljše.'' je zamrmrala in začela listati po neskončnem, debelem kupu dokazov. ''Tvoje delo pa ni kaj težko, kaj?'' ''Kendal, prosim! Moje delo je mučno in če bi mi pomagal bi mi polepšal dan,'' je odvrnila, z tem pa prevrnila kup listov. ''Ou, hell.'' je zavil z očmi in hitro napadel novo mesno kračo. ''Dan bo dolg.'' si je šepnila in začela zlagati kup na kup.

Njeno delo se je vedno bolj nabiralo, pri tem pa ji ni pomagal nihče. V ušesa si je zbasala slušalke, da bi gnus pred njo malo olajšala. Gledala je slike mrtvih petletnih deklic, ki so umrle zaradi Oaha, seriskega morilca. Iskanje dokazov je bilo na njenih plečih, pa čeprav so jih zbrali že tako dovolj. Na njeno pisalo mizo je padalo vedno več spetih, po celih straneh popisanih listov.

''O, in Wendy,'' je zaslišala mrs. Qxann. ''Zasliševanje.'' jo je še opomnila njena prijateljica.



~
okej? :3
24. december 2012
u91970
u91970
Aaaaa kriminalka:$ nexttt <3
24. december 2012
u91970
u91970
dejjjj nextiii prosiiiimmmmmm < 3333
25. december 2012
u93404
u93404
neeeeeeeeeeeeeeeeeext!!carsko, šele zdaj sem vidla
25. december 2012
u108011
u108011
''Torej, Sam Karter,'' je dejala novinka. ''Karter.'' jo je popravila Sam, tokrat z naglasom, ki ga punca ni prepoznala. Njeni sodelovci so jo preverjali skozi steklo, katero se je zdelo kot navadno ogledalo.
''Karter.'' je poskušala Wendy, ki se je trudila, da ne bi trepetala ob tej grozi ženski. ''Sam Karter!'' je zavpila Sam. ''Sam Karter.'' se jima je pridružil debelušni Kendall, ki je svoje delo opravljal še kako dobro, saj je med tem jedel. Nič ga ni ustavilo, samo da je imel hrano ob sebi. Wendy je stisnilo pri srcu, saj je vedela, da 'izziva' ne bo opravila, če ji bo pri tem pomagal katerkoli izmed njenih prijateljev. Glas se ji je zatresel, poskušala pa je ostati mirna. ''Najbolje bo, če začnemo. Kendall... prosim.'' je pokazala na lesketajoča se železna vrata. ''O, oprosti.'' je zamljoskal. ''Hvala.'' je dodala gospodična Qxann. Kendall je prikimal in izginil za 'ogledalo'.
''Primer zanikate?'' je začela Wendy Qxann. Ženksa se je z hrbtom naslonila na škrpeči se stol. Dvignila je roke in prikimala. ''Seveda,'' se je zasmejala in z tem pokazala vrsto, grdih, manjkajočih, gnilih zob. ''V redu.'' si je zapisala novinka. ''Zanikate tudi posilstvo?'' ''Kako lahko pomislite, da bi nedolžna ženska posilila otroka?!'' ''Ne kriči name.'' je mirno, čeprav tresoče odvrnila Wendy. ''Niste samo nedolžna ženska.'' je z strahom v kosteh dodala. ''Prav imate,'' se je predala. ''Nisem navadna, nedolžna ženska, sem pa prav zato posebna.'' ''Ste zato ubili dve 5-letnici?'' ''Kaj?!'' ''Dve petletnici.'' je ponovila mrs Qxann in si vse zapisala. ''Odgovorite.'' je odvrnila. ''Nič nisem naredila.'' je groznilno zavrnila gospodično, ki je dobesedno trepetala. ''Kako ste rekli?'' ''Nič,'' je skozi stisnjene zobe dejala. ''Sam Karter!'' je zazjala mladinka. ''Poslušajte me!''
Ta je zavila z očmi in jo pogledala. ''To ni resničnostni šov, kjer se boste zafrkavali, razumete?!''



Ženska je glavo pribljižala Wendiini. ''Zakaj kričite name?'' Zasmrdelo je.

''Konec je, odvzeli mi bodo primer.'' je potožila žena svojemu mužu Danu. ''Ne skrbi, ljubica. Bil je tvoj 365 dan,'' se je zasmejal. ''Dan, to ni smešno, počutim se obupno.'' V kozarec si je nalila sveže vode. ''Si slišal?'' je šepnila in kozarec tik pred ustnicami spustila nazaj na mizo.
~
morm it< 3
25. december 2012
u91970
u91970
Neext <3
25. december 2012
next!
25. december 2012
u108011
u108011
''Dragica, umiri se,'' se je nasmehnil in v roki popestoval Emily, njuno hčerko. ''Ne, Dan, res sem nekaj slišala.'' Ta jo je zdaj prijel za roko in jo potinsil k sebi, v naročje ob Emily. ''Dan!'' ''Wendy, tako živčna in histerična si postala od talrat, ko opravljaš svoje delo.'' Hčerko je pustil, da odpeketa k igračam v nevno sobo. ''Dan, najina hčerka je stara natakno pet let,'' Vzela si je nekaj sekund. ''In...'' Z rokami je skomignil. ''In jaz imam primer. Oz. sem ga imela.'' ''Daj nehaj, še vedno imaš primer, boš videla, prespi zdaj svoje resnične more.''
'Mogoče je imel Dan prav,' si je mislila in z široko odprtimi očmi gledala v steklena vrata, ki so vodila na teraso. Drevesa so se pozibavala od močnega vetra. ''Nevihta bo.'' ji je rekel Dan. Nič ni rekla, upala je le, da bo mož mislil, da spi. ''Si v redu, ljubica?'' ''Ja.'' je zamrmrala in se do vratu zavila v odejo. Še zadleč se ni počutila v redu.

Zbudilo jo je predvsem ropotanje karotnastik, nabito polnih škatel, ki so se že vlekle v dnevno sobo, kopalnico ter spalnico - verjetno ste že ugotovili. Wendy, Dan in njuna hčerka Emily so se preselili v novo hišo. A imela je en in edini problem, za katerega ej vedela le Wendy - bila je hiša potomcev. mrtvih potomcev.
Že nekaj časa poskuša dobiti primer družine (dva otroka, mati ter oče), ki se je obesila. Ne uspeva ji najbolje, zato pa dobiva najbolj zakomplicirane, čeprav je v tej službi komaj eno leto in še vedno jo oklicujejo za 'novinko'.



-klikni c:
______
next?< 3
25. december 2012
u113544
u113544
neeeeeeeeext
25. december 2012
u91970
u91970
next< 3
25. december 2012
next!
25. december 2012
u93404
u93404
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!
26. december 2012
u108011
u108011
''Na mizi imaš že zajtrk,'' jo je poljubil mož. ''Nisem lačna.'' je skomignila in se napotila do svoje hčerke. ''Emily pa pusti.'' jo je ošinil. ''Ravno je jedla.'' ''Ampak ... zmenjena sva, da je ob sdmih!'' ''Ta dogovor se mora končati, ljubica.'' Odložil je ene od ogromnih karonastih škatel, v kateri so bile knjige. ''Odhajam.'' ji je pojasnil. Z solznimi očmi je strmela v svojega ljubljenca, v svoje življenje. Dan ji pomeni največ poleg Emily. ''Zakaj?'' je zahlastala. ''Službena pot.'' Pogledu se je izmikal, kakor, da ga žena moti. ''Dan, hčerko imaš, rabi te.'' ''Ima tebe,'' se je zarežal. ''To ni smešno, pomagaj mi, prosim. Hodila bom v dve službi, pa tebi ne bo potrebna, prosim, Dan.'' ''Kenall odhaja z mano. Nič ne boš delala več, draga, odšel bom za teden dni. To ni tako več problem.'' Prijel je škatlo, ki jo je malo prej izpustil in jo odvedel v sobo za 'druženje'. ''Brez Kendalla ne bo nič drugače! Kaj naj bi ti pomagal?'' ''Oče mrtvega 5-letnika je.'' jo je pogledal ljubljenec. ''P-petletnika?'' je zajecljala. ''Da, nisi slišala?'' V roke ji je potisnil časopis.
Dan je neke vrste 'detektiv' in hodi v isto službo kot njegova 28-letna žena. ''Kaj se mu je zgodilo?'' Pogleda ni odvrnila od moža. ''Preberi. Zdaj pa moram iti, se slišiva po službi.'' je zamomljal. ''Dan?'' ga je prijela za toplo dlan, ki jo je še opominjala, da jo ta ljubi. ''Ljubim te,'' ji je zašepetal. Tokrat sta se ločila. Bilo je kot vsako jutro, če prav pomislim. Megleno, mrzlo jesensko jutro. Wendy si je v ušesa zatanila slušalke in si v telefon zapisala varuškinino telefonsko. Poslala ji je čisto navaden sms - 'pridite ob sedmih zjutraj'.
''Kako si spančkala?'' je požgečkala hčerkico. ''Oče gre.'' je odvrnila. ''O čem govoriš?'' Pogoltnila je slino. ''Oče odhaja.'' je dejala z nežnim, mladim glasom. ''Ne razumem, rekel je, da... Emily, stara si pet let, saj nimaš pojma kaj se dogaja.'' je pogled odvrnila od deklice. ''Slišala sem ga,'' ''Ne trapaj.'' Potrkalo je. ''Takoj!'' je zaklicala in se stegnila k Emily. ''Bodi pridna in nikomur ne reči ničesar,'' Poljubila jo je na čelo in spet odšla v službo. Vedela je, da bo v dobrih rokah, ne glede na kaj.
~WENDY



***
-next? c:
-morm it, pa nemorm več :*
26. december 2012
u93404
u93404
neeeeeeeeeeeext, itak, no!
26. december 2012
u113544
u113544
next
26. december 2012
u91970
u91970
next< 3
26. december 2012
u108011
u108011
''Hej,'' je izza ovinka skočil Tom. ''Of,'' se je mrs. Qxann prijela za srce. ''Prestrašil si me, Tom.'' ga je grdo ošinila in nadaljevala pot do plicijske postaje. ''To je bil moj namen, profesorica.'' se je zarežal. ''Prvič te slišim, da si tako vljuden.'' ga je smeje pogledala. Želela je pozabiti na svojega moža in na to, da bo teden preživela sama, v strahu in neskončnih morah. ''Poseben dan je,'' je pogledal v nebo njen prijatelj. ''Najtnik si, kater dan pa pravzaprav ni poseben?'' ''Ne, nitako kot je vedno, profesorica.'' je nadaljeval. ''Moja mati ima rojstni dan.'' ''No, pa vse najboljše.'' se je zahihitala Wendy, saj smeha ni mogla zadrževati. ''Pokojna mati.'' je povesil pogled. Gospodična se je ustavila in fanta potrepljala po ramenu. ''Ne skrbi,'' se je nasmehnila. ''Hvala.'' ji je vrnil vrsto belih zob. ''Torej, Tom, kaj te je prineslo sem, na postajo?'' ''K odvetniku.'' je zamomljal. Nenadoma je njeova dobra volja izhlapela in počutil se je krivega. Za vse. ''Odvetnika? Tom, kaj se dogaja z tabo?'' ''Z mano? Ne sprašujte, gospa. Imajo me za krivega.'' Pogled je usmeril k veliki sivo-beli stavbi, ki se je že napol rušila. ''Moram iti, zamudil bom šolo.'' ''T-Tom, počakaj...'' Punca ga je želela vprašati še nekaj podrobnosti, a pogovori z mlajšimi mladeniči ji niso šli od rok. In kako, kako, da je njen precej mlajši prijatelj postal tako prijazen? Ima jo za profesrico, ob tem pa še za prijateljico.

''Zamujaš,'' ji je mrs. Xsarah na mizo spet vrgla kup papirja. ''Vem, oprostite.'' je sedla Wendy. ''Zasliševanje je bilo obupno, da veš.'' je še dodala. ''Tudi to vem.'' ''Kaj boš naredila glede tega?'' ''Nič?'' ''Wendy, na nitki visiš, kar pomeni, da ti lahko odvzamemo primer. Tvoje sanje se NE BODO URESNIČILE!'' ''Nimam kaj, nisem popolna.'' jo je z solznimi očmi pogleala novinka. ''V naši službi to ne pride v poštev. Zdaj pa na delo, hop hop.''
''Sarah, to ni to, kar želim. Želim primer izpred treh let. Primer moje nove hiše in družine, ki je umrla pod drevesom na vrtu.'' ''Nop,'' je skomignila njena šefica in z visokimi petkami odpeketala nazaj v pisarno.

''O, Wendy, imaš konec?'' je zaslišala obupana, od glave do nog premočena Wendy. ''Tom, m slučano zasleduješ?'' se je nasmehnila in stopila v čajnico. ''Ne, le pogovoril bi se z vami.'' ''Potem pa prav,'' Namestila sta se v nek temačen kot na koncu bara. ''Všeč ste mi.'' je smeje izplunil njen učenec, a bil je na smrt resen. ''Seveda, ja, prav.'' je zamomljala, po glavi pa so se ji rojile same misli na to, ali misli resno. ''Ne, mrs. Qxann, prečudoviti ste.'' Dlan je položil na njeno. Prilegale sta se bolje kot Wendiina in Danova. Nasmehnila se mu je. ''Žal, Tom. Poročena sem. Res si prisrčen fant, a veliko mlajši si od mene.'' Ta ji je z obraza premaknil pramen las in jo pobožal po mokrem licu.
''Tom, ne morem.'' je dahnila in se izmaknila njegovemu pogledu. Na radiu je zaigrala osladna pesem in spominjala jo je na njeno mladost. Brezskrbno mladost.
~TOM (Francisco Oxen)



''Zakaj ne? Mladi ste. Prelepa ženska ste. In zavedati se morate, da vaš pet let starejši mož ni to, kar si pravzaprav želite.'' ''Kako veš, da je starejpi od mene ravno pet let?'' Tom je skomignil. ''Moje ime ni Tom, Wendy. Moje ime je Francisco. Fransico Oxen.''
26. december 2012
u108011
u108011
Zamudil bom šolo'' -- > Zamudil bom odvetnika :Đ
-lol vem,napaka in pol (:
26. december 2012
u91970
u91970
next < 3
26. december 2012
u108011
u108011
Wendy si je zakrila usta, po licu pa so ji spolzele majhne solzice. ''Moram iti.'' je zamomljala in prijela svojo torbico. Spomini na njeno staro, šolko ljubezen so jo morili ves čas in zdaj si želela le objeti nekoga, ki jo ima res rad. ''Wendy, pogovoriva se, prosim!'' je stekel za njo. ''Francisco, konec ej bilo že pred leti. Ne poskušaj... prosim.'' je prosila prijatelja in stekla naprej. Ni se več ozirala za prijemi Francisca, za kriki bivšega. Enostavno ni jo brigalo. Zavila je v sivo-belo stavbo z velikim, umazano rdečim napisom: POLICIJSKA POSTAJA BARTYJA KENDALLA ENDA. ''Zdravo, Wendy,'' jo je smeje pozdravila obilna sodelovka srednih let. ''Ne zdaj.'' je zamrmrala in z sklonjeno glavo tekla k šefinji - Sarah Xsarah. Njen priimek je čisto naključje z imenom.
~SARAH




''Kaj te je torej prineslo?'' se je zahihitala Sarah tako, da se ji je bledo rdeča šminka razpackala. ''N-nekdo me zasleduje.'' ''Ha,'' je dahnila 'gospodična' in Wendy rahlo porinila od mize z zapiski. ''Kaj delate?'' ''Nič, nič.'' se je pozabavala njena šefinja. ''Ne, resno, kaj delate?'' ''Če te kdo zasleduje pojdi na pravo policijo. Barty je zaposlen.'' ''Ampak...''
''Hop, hop.''

~BARTY KENDALL




Wendy je počasi cepljala po mokrih lužah in si mislila svoje. Želela je umreti. Dokler primera 'družine pod vrbo' ne dobi, ji ta služba sploh ne prinese dobička. Ta primer rabi.
27. december 2012
u113544
u113544
next
27. december 2012
u93404
u93404
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!
27. december 2012
u91970
u91970
next
29. december 2012
u108011
u108011
whatever.
29. december 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg