Forum
αloнα!

oĸ, тαĸιн тeeм je ғнυl, αмpαĸ ѕαмo 1-2 тreɴυтɴo αĸтιvι тαĸ dα ɴι ɴoвeɴe šĸode če je še 1 več?
ɴo тo je pιѕαтeljѕĸo тeĸмovαɴje vodιlα ɢα вoм ѕαмα, prjαv ѕe lαн υѕαĸ.. če м pα ĸdo ĸαĸšɴo podoвɴo тeĸмovαɴje pα ɴαj мι pošlee lιɴĸ ĸer вι ѕe z veѕeljeм prjαvlαα <З
тorej prιjαvɴιcα:
ιмe:
ѕтαroѕт (тαprαvα če ѕe dα):
lιɴĸ zɢodвιce, če ĸαĸšɴo pιšeš:


04. februar 2014
ιмe: Karin
ѕтαroѕт (тαprαvα če ѕe dα): 12 (kmalu 13)
lιɴĸ zɢodвιce, če ĸαĸšɴo pιšeš:
z majo: http://www.igre123.com/forum/tema/never-forget-me./67471/
s špelo: http://www.igre123.com/forum/tema/magic-travel/67493/
sama: http://www.igre123.com/forum/tema/mistakes./66569/
04. februar 2014
hvalaa ;**
04. februar 2014
u150952
u150952
ιмe: ѕυммєя.яσмαηcє (če ne sme biti uporabniško, potem pa Abby)
ѕтαroѕт (тαprαvα če ѕe dα): 15 (kmalu 16)
lιɴĸ zɢodвιce, če ĸαĸšɴo pιšeš: http://www.igre123.com/forum/tema/upornica/57894 (se zaključuje in bom kmalu začela novo)
04. februar 2014
hvalaa <33
04. februar 2014
u28319
u28319
ιмe: Maja
ѕтαroѕт (тαprαvα če ѕe dα): 12
lιɴĸ zɢodвιce, če ĸαĸšɴo pιšeš:
- http://www.igre123.com/forum/tema/when-the-dreams-are-over-ft.-harry-styles/62736/
- http://www.igre123.com/forum/tema/i-tears-of-an-angel-ft.-harry-styles-l/65315/
04. februar 2014
hvalaaa ;*<3 mal oglašujte proosim
04. februar 2014
u71250
u71250
ruby
12
trenutnu nč ne pišm..
05. februar 2014
Hi!
prijavile ste se 4, zto bo to potekalo malo drugače:
-imele bomo sklope, v vsakem sklopu bodo 3 izzivi in kdor ima na koncu najmanj točk izpade
-vsega skupaj bosta 2 sklopa in pa "veliki finale", to pa bo potekalo malo drugače.
-za vsak izziv imate 1 teden časa
- dolžina je lahk poljubna. sem pa sama ugotovila, da ko pišeš je 100 besed kar hitro, tako da bom zahtevala tam nekje od 150 besed naprej. nebom šla lih štet, sam naj nebo prekratko ok?
Izziv:
vsaki bom določila naslov, vseeno mi je, ali je grozljivka, ljubezenska zgodba, fanfiction, karkoli, sam da se ujema z naslovom.
Cinnamon. - Maybe ((mogoče))
ѕυммєя.яσмαηcє- Lost ((izgubljeno/izgubiti v tem smislu))
►♡вεαυтıƨнʟαпɔ◄- Fallen angel ((padli angel))
ruby rainbow -Loud silence ((glasna tišina)
Namenoma sem vam dala naslove, ki ne odražajo preveč zgodbice,da imate več svobode...prijave še vedno sprejemam..
01. marec 2014
u166774
u166774
Torej, če še vedno sprejemaš prijave...
prιjαvɴιcα:
ιмe: ℱᴀʟʟᴇɴ Møʍεπ†
ѕтαroѕт (тαprαvα če ѕe dα): 15 (kmalu 16)
lιɴĸ zɢodвιce, če ĸαĸšɴo pιšeš: trenutno nič
01. marec 2014
hvala za prijavo <33
ℱᴀʟʟᴇɴ Møʍεπ†- The one great
upam da ti je vredu naslov...če keri ni vredu naslov naj sam pove ;3
01. marec 2014
u166774
u166774
THE ONE GREAT
Spoznala sem, da življenje ni niti malo podobno temu, kar vidiš kot otrok. Takrat se zdi tako prijetno in prijazno, da je res že skoraj nemogoče, da bi bilo res. Vse pa se lahko spremeni v tistih desetih sekundah, ki te popolnoma zadenejo v srce s šokantno resnico, katera je šele prišla na dan, čeprav se je že nekaj časa skrivala pod površjem. Nisem prepričana, da je bilo deset sekund sploh dovolj zame, da sem spoznala, kako krut je pravzaprav lahko ta svet, vendar je bilo dovolj časa za svet, da me je zadel ob tla.

α weeĸ вeғore
Zazrla sem se v motiv svojega nalivnega peresa, ki sem ga počasi sukala med prsti. Kljub temu, da je bil le ta enobarven in popolnoma dolgočasen, je pritegnil mojo pozornost. Pa vsaj takšna je tudi današnja šolska ura na ta neobičajen dan. »Torej, kako se ti zdi?« sem nenadoma zaslišala glas moje ene in edine – predrage Holly. »Ha?« sem jo začudeno pogledala zatem, ko me je zbudila iz mojega premišljevanja o čisto nepomembnih stvareh. Holly je le zdolgočaseno zavila z očmi. »Kot običajno; prečudovita kraljica maturantskega plesa spet nima časa za moje nepomembnosti.« me je podražila in se pri tem poskusila zadržati, da ne bi padla v smeh brez konca. »Ne bodi trapasta.« sem se ji nasmehnila. Nato sem odložila pero in se obrnila naprej. Pouk je seveda potekal tako kot po navadi. Brez posebnega nadzora profesorja in z maksimalno hrupnostjo dijakov. Pa saj je tako ali tako vsem že vseeno, ko pa bo kmalu konec… »Kakorkoli zanimalo me je, kakšno mnenje imaš o moji ideji za obleko, ampak ker mi očitno nisi namenila pretirane pozornosti, te bom raje vprašala; kaj boš oblekla ti?« se je nekam preveč sarkastično nasmehnila v mojo smer. Ob mojem premišljevanju so se mi pojavile manjše gubice na čelu. Kaj pa vem… »Premišljujem, da bi prišla kar v spodnjem perilu.« nisem bila pri volji, da bi jo vzela resno. Holly se je zahihitala in me zatem pomirjeno pogledala. »To bi pa rada videla…« mi je uspela reči še preden je zazvonil šolski zvonec. Skupaj sva nato zapustili razred kot vsi ostali dijaki. »Te je Ethan že vprašal, če bi šla na ples njim?« se ni mogla zadržati, da ne bi vprašala, kaj takega, ki jo naredi preveč radovedno. Odkimala sem. »Odkrito povedano; ne vem, kaj čaka…« sem začela s preprostim odgovorom. Mislila sem, da bo to do sedaj že storil, saj bi mu to tudi pripisala. Kolikor sem ga do sedajuspela spoznati ni človek, ki bi odlašal s tem. Po drugi strani pa… »Vendar je tako bolje…« sem poskušala iztisniti vsaj majhen nasmešek iz mene. Ethan je neverjeten človek, res, brez primere. Nadvse vesela sem lahko, da ga imam v svojem življenju, a nekako nisem najbolj prepričana v najino zvezo. Vsaj ne več… Kaj pa vem… Bolj sem zaljubljena v same trenutke, ki sva si ji delila, kot pa vanj. »Bolje? Zakaj je tako bolje, Ash? Si ne želiš, da bi šla skupaj na maturantski ples in bila okronana za kralja in kraljico plesa? Mar niso to več tvoje sanje?« me je zbegano pogledala Holly, ko sva hodili po hodniku do zadnjih vrat šole, ki vodijo do igrišča. Vse, kar sem ji lahko vrnila, je bil le zmeden pogled. Njene besede so zvenele preveč pocukrano. Zamislila sem se. Nisem prepričana, da so to sploh bile kdaj moje sanje. Kdo je sploh rekel, da hočem biti kraljica plesa? Raje bi se vrgla z nebotičnika… »Pa že.« sem ji podala kratek odgovor, ko sva stopili na svež zrak.





α ғew мιɴυтeѕ lαтer
Ves ta hrup me sploh ni odvračal od tega, da ne bi opazovala njegovo potno telo, ki si je utiralo pot do žoge. Tekel je kot, da ima oči samo za svoj cilj in da pri tem seveda ve, kaj hoče. Bil je namreč osredotočen le na zmago. Vedno je ciljal le na to. To pa je najbrž le še en razlog več, zakaj je nasprotnikom predstavljal tako močnega tekmeca. Med drugimi razlogi pa je bila še seveda agresija, ki jo nikakor ni skrival. Tudi če si v njegovi skupini, je bolje, da se držiš zase. Ni čudno, da vse te njegove sposobnosti in značilnosti vodijo k takemu številu zmag, ta pa k današnji tekmi, ki je vsekakor odločilna. Poleg tega pa vodijo tudi k mojim premislekom o 'naju'. Zavzdihnila sem. »Si v redu?« me je zaskrbljeno vprašal Nathaniel, ko sva sedala na polno zasedeni tribuni in opazovala tekmo. Ob pogledu nanj sem se za trenutek izgubila, a sem se uspela zresniti. »Se ti zdim v redu?« sem se nasmehnila ob svojem retoričnem vprašanju. »Vedno.« mi je vrnil nasmešek, nato pa podal vodo, ki mi jo je prinesel. Butnila sem ga prijateljsko v ramo in se mu zahvalila, zatem pa odprla plastenko vode ter naredila nekaj požirkov. »Misliš, da mu bo uspelo dobiti še eno točko?« ga je zanimalo moje mnenje. Jaz pa sem bila ponovno preveč zamišljena, da bi mu uspela slediti. »Komu?« sem se popolnoma zmedla, ko sva si izmenjala pogled. »Ethanu seveda.« se je zasmejal Nath. Stresla sem z glavo in tudi sama naredila enako. Odložila sem plastenko ter pri tem pogledala nazaj na igrišče. »Glede na to, da moj fant ne more iz svoje kože…« sem začela in se, zaradi majhnega premora mojega glasu, malce zamislila. Pri tem se mi je mogoče še celo zazdelo, da se je Nath popolnoma zresnil ob pričetku moje izjave, saj me je pogledal nekam preveč uradno za najboljšega prijatelja. »…bi rekla, da bo to zanj mala malica.« sem se dopolnila, Nath pa mi je v znak strinjanja le prikimal. Temu je sledila dolga tišina, saj sva se najbrž oba želela osredotočiti na igro. Opazila sem, da Ethan ni bil nič manj zagret za zmago kot pa na začetku. Čeprav se mu je videlo, da je že zdavnaj šel čez svoje prve moči, se še vedno ni vdal. Prevzel je žogo in se zapodil na drugo stran igrišča. Pri tem me ni pogledal, kot se to običajno zgodi. Zakaj se mi zadnje čase zdi, da gledam popolnega neznanca? Kljub njegovemu izmučenemu telesu, je nato še pospešil svoj tek, saj mu je ostalo le še nekaj slabih deset metrov. »Hej, si kaj videla Holly?« je Nath kar naenkrat začel živčno iskati mojo prijateljico med vsemi temi dijaki. Samo odkimala sem mu, saj sem bila sedaj preveč zatopljena v igro, ker je postalo res napeto. Pravzaprav sploh opazila nisem, da je ni… Potrebnih je bilo samo še nekaj sekund in Ethan je že prestopil belo črto, ki je označevala novo točko naši skupini. Z vso energijo, ki jo je sploh še premogel, je žogo močno zabil v tla ter pričel neverjetno veselo teči do svojih prijateljev, ki so prav tako igrali z njim. Množica na tribuni je pri tem vstala ter navdušeno vzklikala ali ploskala. Med zadnjimi sem bila tudi jaz. Ob njegov zmagi, odkrito povedano, sploh nisem imela nobenih občutkov. Morala bi biti vesela zanj, pa takšnega veselja sploh nisem bila zmožna. Vendar; vedela sem, da se moram zresniti in mu čestitati. Konec koncev je le moj fant. To je bil velik dogodek in zdaj neverjeten dosežek zanj. Stekla sem po stopnicah tribune in ga pričela iskati. Mislim, da sem pred tem še zaslišala Nathanielovo vpitje mojega imena za menoj, ampak zdaj mi to ni bilo pomembno. Presenetilo me je dejstvo, da je bil Ethan še pred nekaj sekundami na igrišču, sedaj pa je že izginil. Prerinila sem se skozi množico dijakov do njegove garderobe in le z nekaj nasmeška odprla vrata. »Etha-…?« sem ga veselo poklicala po imenu pri vstopu v garderobo. Moj tempo korakov se ni le upočasnil, ko sem zagledala dve zelo znani osebi v majhnem prostoru, stisnjeni malce preveč skupaj. Niti koraka nisem naredila več. Z roko sem se še vedno oklepala kljuke vrat, saj je moje telo popolnoma otrpnilo ob nepričakovanem prizoru. Zdrznila sem se. Kotički moji ustnic so zdrsnili navzdol, nadzor nad mojim telesom pa je bil čisto izgubljen. »Ho-holly?!« sem komaj uspela izdaviti iz sebe. Njune ustnice so se brez premisleka ločile, njuna obraza pa sta se prestrašeno zazrla vame. Zakaj…? Komaj sem še dojemala vso situacijo. Tista sekunda, ko sta se zazrla s takšno veliko prestrašenostjo vame, jaz pa še z večjo zmedenostjo v njiju, me je ubijala. Močno me je pribila ob realna tla in ni mi pustila dihati. Ob premiku mojih trepalnic mi je ušla prva solza, ki mi je nato spolzela po licu in kapnila na tla. Njuna telesa sta se nato nekoliko oddaljila, jaz pa sem se obrnila in stekla nazaj skozi vrata ven. »Ash!« sem za seboj zaslišala Hollyin obupan glas, vendar ni bilo slišati nobenih korakov. Bolje je bilo tako. Objokana sem tekla nazaj na igrišče, ko sem pred seboj zagledala moško postavo. Ko me je zagledal se je nasmehnil, vendar je kmalu zatem videl moje solze, ki jih je sprva najbrž spregledal. Hotela sem steči mimo njega, saj trenutno nisem bila zmožna pojasnjevanja mojih solz, vendar se mi je postavil na pot, me prijel za zapestje in brez besed povlekel k sebi v objem. Nisem se mu upirala. Pustila sem, da me je pogladil po laseh, medtem ko sem jaz pustila svojim solzam prosto pot. Ni spraševal zakaj. Čez nekaj časa sem le še tiho hlipala, vendar me klub temu ji izpustil iz svojih rok…






ɴow
Brez kančka občutka sem strmela pred sabo v prazen zrak. Prav take so bile sedaj tudi moje misli. Prazne. Ne vem več, kaj naj si sploh mislim o vsem skupaj. Rada bi bila jezna nanj, pa nekako ne morem biti jezna na nekoga, ki mi je polepšal sladko življenje, čeprav so mi sedaj od le tega ostale le še grenke solze. Za kratek čas sem se prenehala smiliti sama sebi ter se sklonila k tlom. Pobran kamenček sem nato brezmočna zalučala v vodo, ki se je odzvala s prelepim vzorcem. »Ash?« je ponovno poskusil Nathaniel. Ko je že četrtič izrekel moje ime, sem zaprla oči in nekoliko sklonila glavo. »Prekleto, Nath! Vedel si, pa mi vseeno nisi nič rekel.« sem zavzdihnila ter pri tem žalostno odkimavala s svojo glavo. Moj najboljši prijatelj je bil namreč ves ta čas, tako kot večina šole, seznanjen z očitno 'skrivno' zvezo mojega 'fanta' in moje 'najboljše' prijateljice. Najbrž sem edina, ki ni vedela za to. »In kaj naj bi storil po tvojem?« me je vprašal, ko se mi je približal. Sedaj je vedel, da mu kljub vsemu nisem zamerila. »Moral bi mi povedati.« sem se obrnila v njegovo smer in ga prvič po dolgem času umirjeno pogledala v oči. »In te tako prizadel?« so se dvignile njegove obrvi. Vsaj vedela bi. Konec koncev sem jaz izpadla neumno. Pa če bi me bolelo ali ne. »Ne, tega ne bi mogel storiti.« je odkimal. Ne vem, kako mu je uspelo, vendar je iz mene v tistem trenutku iztisnil skromen nasmešek. »Ethan je mogoče res kreten, a ni vreden tvojih solz.« mi je poklonil enega najlepših nasmehov, kar sem jih kdaj videla na njem. Nenadoma pa sem začutila dreganje Nathanielovega psa ob mojo nogo. Sklonila sem se k njemu in ga počohala po glavi, na kar sem opazila, da ima v gobčku rdečo kuverto. Nežno sem mu jo vzela ter presenečeno vstala. Nath mi je nakazal, naj jo le odprem. »Nisem vedela, da bi šel rad na ples z menoj.« sem se zahihitala, ko sem prebrala vsebino. »Jaz pa nisem vedel, da te lahko čisto vedno zmedem.« so se mu ob ustnicah narisale prijetne majhne gubice, ki so ga naredile še bolj osupljivega. Samo neumno sem se mu nasmehnila nazaj. »Čakaj. Kaj?! To ni res! Zakaj bi me ti zmedel?« sem končno doumela njegove prejšnje besede, Nath pa se je zarežal. »Kaj pa je bilo potem to?« je še komaj dihal pri smejanju. Zavila sem z očmi. Ves ta čas sem nekako vedela, da Ethan ni pravi zame. Nikoli pravzaprav sploh ni bil moj tip človeka. Vendar nisem pričakovala, da bom odkrila, kakšna čustva imam v resnici do svojega najboljšega prijatelja, ki mi je vedno stal ob strani. Res je neverjetna osebnost. »Torej je to ja?« mu še zmeraj ni bilo jasno, ko sva se sprehajala ob jezeru. »Tega nisem rekla…« sem se za trenutek ustavila. Ethan je ponovil za menoj, le da se je pri tem še čisto zresnil v obraz. »…še... Ja, najraje na svetu.« sem se nasmehnila in on mi je vrnil nasmeh.





"мακıпɢ мıƨтακεƨ ıƨ вεттεя тнαп ғακıпɢ ρεяғεcтıσпƨ."
ᴛʜᴇ ᴇɴᴅ
03. marec 2014
u28319
u28319
Se opravičujem, ampak sem zelo zasedena in če se da, me lahko izpišeš iz tekmovanja? Res bi rada sodelovala in pokazala svoje pisateljske sposobnosti, vendar ko sem se prijavila, še nisem imela toliko obveznosti. Oprosti. :"c
03. marec 2014
koliko pa imaš? lahko ti podaljšam čas? drugače pa ja, seveda ;C
03. marec 2014
u28319
u28319
Hvala.
04. marec 2014
u71250
u71250
a se da da dobim drug naslou prosm? sory ce tezim sam lih nimam neki idej na ta naslou haha.. ce pa nemors pa povej..
04. marec 2014
seveda lahko ;3 js mam glup inspiracijo za naslove -.-.. bo fallen angel (padli angel)) vredu?
07. marec 2014
u150952
u150952
Lahko podaljšan čas? Zadnje 2 tedna mam čist nabasan urnik, pol grem pa za 1 tedn v berlin....
11. marec 2014
Ja, seveda... Dos srede bo vredu?
14. marec 2014
u166774
u166774
'Sup? Samo zanima me, če to tekmovanje še poteka, saj je od zadnjega komentarja preteklo že skoraj dva tedna. Pa hvala and Carry on.
27. marec 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg