Forum
No, ime mi je Christen, za prijatelje pa kar Christy. Stara sem 17 let. Z mamo živim v Los Angelesu, oče pa je umrl ko sem bila stara 2 leti.



Moje življenje je povsem običajno, če seveda odmislimo, da sem brez roke. Ja, vem kaj si mislite! Naj vas popeljem nazaj.
-
(Pred enim letom)
-
Najraje na svetu surfam. In ker se je približeval moj rojstni dan, so me prijatelji hoteli presenetit, zato so mi podarili letalske karte za Avstralijo. Bila sem presrečna saj sem vedela,da bom večino dneva preživela na surfu v morju. S sabo sem vzela mojo najboljšo prijateljico Megan. Čeprav ima ona rajši poležavanje na plaži, kot surfanje.



-
Ah,ja let je bil dolg in utrujajoč. Prijazno o hotelsko osebje naju je odpeljalo do sobe, kjer sem smuknila v kopalke, in že tekla naproti velikanskim valovom. Voda je bila sinje modre barve, na plaži ni bilo veliko ljudi, ozračje je bilo prijetno toplo, najpomembneje zame bili so veliki valovi. Pravi raj na Zemlji. Megan je poležavala na plaži, v ušesih pa je imela mp3 predvajalnik. Ležala sem na surfu in čakala na naslednji večji valj. Z desno roko sem se držala surfa z levo pa sem čofotala po topli morski vodi. Kar naenkrat so ljudje na plaži začeli klicati: morski pes, morski pes!!! Nisem vedala, da govorijo meni zato sem še naprej uživala, dokler pod sabo nisem zagledala sive sence. Ni minila miti sekunda, ko sem začutila močan pritisk iz vode, nekaj je porivalo mojo desko. Čez trenutek je velikanski morski pes zagrizel v mojo levo roko, ter jo odtrgal pri ramenu. V sekundi se je okoli mene nabrala mlaka krvi. Nad mano je bil že reševalni helikopter, ki me je na srečo potegnil iz vode. Bolečina na levi strani je bila neznosna. Reševalec me je miril, in mi natikal infuzijo, potem pa se skorajda ne spomnem ničesar več,saj sem izgubila zavest.
Zbudila sem se v bolnici, pripeta na številne aparate. Okoli mene je bila mami in Megan. Obe sta bili objokani. Celo zdravniki so govorili, da je čudež,da sem preživela saj sem izgubila veliko krvi. Vendar se kar nisem in nisem mogla sprijaznit s tem, da sem ostala brez roke. Kmalu sem lahko odšla domov kjer sem se šele zavedala,kaj sem mi je dobesedno zgodilo. Nisem prenesla izgube roke. Obiskovati sem morala psihiatra, in šele po tem sem se sprijaznila s tem, kar se mi je zgodilo. Sedaj živim pretežno normalno vseeno pa me boli v srcu, ko me ljudje na ulici opravljajo in govorijo za mojim hrbtem.
04. januar 2012
u68591
u68591
next
04. januar 2012
Ženska jestse ne Jokam haha drgač pa neeext
04. januar 2012
u69306
u69306
To si pa s COOLa preprsala,ne? Ampak unseen next
04. januar 2012
u60429
u60429
next
05. januar 2012
next
05. januar 2012
Bližal se je 1.september, kar je pomenilo začetek novega šolskega leta. Preden sem izgubila roko sem bila zelo priljubljena v razredu, sedaj pa spadam ne v nižji sloj ampak v poden. Imam vsaj nekaj "prijateljev" ki pa ne razumejo ravno meje bolečine.



Danes greva s Megan nakupovat obleka ze prvi šolski dan. Ja megan je še vedno moja najboljša prijateljica. Odločili sva se da najprej zavijeva na Fashion street(izmišljeno) potem pa še v Starbucks na kakav. V izložbi trgovine sem zagledala ciklam kavbojke, zraven katerih so bile najlepše allstarke kar sem jih kdaj videla. Bile so črne barve z drobnimi belimi in roza zvezdicami. Odločila sem se,da jih kupim. V naslednji trgovini sem si izbrala še majčko s kratkimi rokavi na kateri je bil znak superman. Megan se je odličila da bo zavila v trgovino Pretty and love, ker pa me v to rgovino ni vleklo sem se odličila, da jo počakam pri kavarni. Strinjala se je. Kar naenkrat sem se sredi ulice znašla sama in osamljena. Bilo je že temno zato sem pohitela k ulični svetilki.



Kmalu me je dohitela Megan in skupaj sva odšli v Starbucks. Tam sva zagledali najine sošolce, ki so pili kavo in se na ves glas zabavali. Stisnilo me je pri srcu saj sem med njimi včasih bila jaz. V moji glavi so se vrteli vsemogoči dogodki. Od napada morskega psa, pa do priljubljenosti v šoli in mojega prvega fanta, ki je najbolj popularen fant na šoli. Zares sem ga imela rada, vendar me je po nesreči zapustil saj sem bila zanj spaka.
Moj zadnji spomin je švignil kar 2 leti nazaj. Bil je čas halloweena in kot vsako leto smo se s prijatelji našemili in hodili od hiše do hiše ter strašili majhne otroke. Nevem zakaj se tega tako zelo spominjam? Vem samo da sem se res zabavala.



Megan me je prebudila iz misli, saj so naju najini sošolci opazili.


27. januar 2012
neext
27. januar 2012
u60429
u60429
Neext
27. januar 2012
next
27. januar 2012
Zečeli so naju zafrkavati in zmerjati z žaljivkami. Najraje bi se zjokala, vendar sem z dvignjeno glavo odšla iz kavarne. Stekla sem domov in že med potjo sem ihtela. Ko pa sem stopila skozi vrata sem se zlomila. Debele krokodilje solze so mi začele teči po licih. Vsedla sem se na okensko polico, glavo zakopala med kolena in pustila solzam prosto pot. Megan je bila že pred vrati, ker pa je vedela da sem v takih trenutkih najraje sama je obupala in odšla domov. Ko sem si malo upomogla sem odprla okno in pustila da večerni zrak osveži moj obraz.



Sledil pa je 1.september. Kar nisem hotela vstati iz postelje, vendar je že navse zgodaj k meni prišla Megan. Umila sem si zobe, obraz ter se nališpala. Nato sem oblekla še majčko, kavbojke in nove allstarke. Čeprav sem si bila tako oblečena zelo všeč je na moji levi strani vseeno nekaj manjkalo. In tega se ne da kupit. Spet sem postala slabe volje. Potem pa je prišla mami in mi začela težit, da sem preveč namazana in da zgledam preveč odraslo in to...



Potem pa je kazalec stenske ure prišel na osem in odšla sem v šolo. Neopazno sem hodila po hodniku naše šole kjer je bilo polno učencev. Prišla sem do moje omerice, kjer sem se preubula in nekako vanjo stlačila torbo. Potem me je čakal še naj večji pekel dneva- Oditi v razred, kjer je polno mojih sošolcev. Počasi sem se bližala razredu, na moje nesrečo pa mi je pred nosom vrata odprl naj lepši, naj popolneši, na oh in sploh fant na naši šoli. Fant po imenu Luk. Pozdravil me je s kratkim "hai" jaz pa mu od moje sreče, da me je sploh opazil, nisem odgovorila nič.


28. januar 2012
next
30. januar 2012
u75909
u75909
Nexti♥
30. januar 2012
u73295
u73295
Next
30. januar 2012
u60429
u60429
next
30. januar 2012
next
30. januar 2012
u75909
u75909
Nextiii
05. februar 2012
neextt
05. februar 2012
Zazvonilo je in vsi so tekli v razrede, jaz pa sem od sreče še zmeraj stala pred vrati. Približevala se mi je učiteljica zato sem se pobrala v razred. Usedla sem se v zadnjo klop, kjer sem sedela vse od nesreče. Zraven mene ni sedel nihče. V razred je vstopila naša razredničarka in začela predavati o šolskih pravilih, seveda nobenega ni zanimalo.
Končno je zazvonilo in lahko smo odšli domov. Medtem ko sem se preobuvala in vlekla torbo iz omarice, sem za sabo slišala zlobne govorice, ki pa me na srečo niso prizadele preveč. Odšla sem domov. Mama me je prijetno sprejela, ter naprej kuhalo kosilo. Sama sem se odšla preobleč v udobnejša oblačila, na ramo sem si poveznila torbo in odšla na sprehod. Pravzaprav sem odšla na moje skrivno mesto.

Pred nekaj leti sva z Megan raziskovali gozd, in naleteli na majhno jezerce. Kraj mi je bil všeč in odločili sva se, da bo to najino mesto. Vsakič ko sem užaljena ali pa kar tako pridem sem in rišem skice v zvezek.
Že od zmeraj sem rada risala in v tem sem bila zelo dobra. Od nesreče pa na papir izlivam moja čustva.
S sliko sem bila pri koncu, ko sem za sabo zaslišala glasove. Nisem vedela čigavi so glasovi, zato sem se na skrivaj pobrala. Med tem pa mi je moja skicirka padla v jezero. Pričela sem teči stran saj so bili glasovi bliže in bliže. Kmalu sem prišla domov, kjer sem vase zmetala kosilo in odšla pod vroč tuš. Bila sem žalostna zaradi skicirke saj so bile v njej risbe od mojega 10. Leta.
07. februar 2012
u75334
u75334
Next
07. februar 2012
u60429
u60429
neeext
07. februar 2012
u75909
u75909
Next
08. februar 2012
Dej fak nexti že nooo.!!!!!!!!
21. marec 2012
u92032
u92032
neext
26. maj 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg