Forum
Čas je za novo zgodbico ... Upam, da bo zgodba dosegla branost kot so preostale, ki jih pišem oz. sem jih napisala.
Hvala že vnaprej, če boste brale. Ogromno bi mi pomenilo.







__________________________________________________________________________________________
"Nisi mi se nadao
te noći u tom trenu
do malopre si vladao
sad si u problemu

Džabe sad gutaš knedle
gledaš nju gledaš mene
tu je kofer tu su vrata
hajde izdajice zbogom sada"
________________________________________________________________________________________
PROLOG
Tako je. Dobila sem ga z drugo v postelji. In to v mojem stanovanju. Pravzaprav se mi je v tistem trenutku zdelo, da se moj svet sesuva. Po drugi strani pa ... Bila sem olajšana. Nisem ga ljubila. In ga nikoli ne bom.
V tistem trenutku, ko sem ga opazovala, kako poskuša najti dober izgovor ... Sem pomislila, da moram narediti tisto, kar sem imela v planu zadnje dni. Odšla bom. Dvignila bom svoj denar in zapustila to državo ...

_________________________________________________________________________________________

Mnenja?
09. januar 2017
Next
09. januar 2017
Next
09. januar 2017
u220125
u220125
nextt
09. januar 2017
u219848
u219848
Next
09. januar 2017
Next
09. januar 2017
neext
09. januar 2017
Next
09. januar 2017
Katera bi prvi posvečen Next?
09. januar 2017
u210820
u210820
Next, a lahko moja sestrca Tjaša ker ma dons rojstni dan
09. januar 2017
Je gor prijavljena? Da vem uporabniško napisat?
In hvala vsem osmim, ki ste do sedaj nextale
09. januar 2017
u210820
u210820
Ne še,sam se bo pa je rekla da bo tvoje zgodbe brala
09. januar 2017
Next
09. januar 2017
Ok pol zmenjeno
09. januar 2017
u210820
u210820
Se zahvaljuje
09. januar 2017
Np
09. januar 2017
Next
09. januar 2017
Next
09. januar 2017
Hvala vsem.
09. januar 2017
Next!!
09. januar 2017
Zanimiv začetek
Neexxt!! *.*
09. januar 2017
Next ❤ vsaka tvoja zgodba je top...res vsaka cast ❤❤❤❤❤
09. januar 2017
Next posvečam Tjaši, sestri od ✡ƁσσкAɗɗιcтєɗ✡ , ki je imela rojstni dan. Vse najboljše





1.
Zdelo se mi je, da je moje življenje narejeno iz pasti in preprek, ki sem jih morala prekoračiti. To je bilo zame povsem nekaj normalnega. Pravzaprav nisem niti dojela, da se karkoli dogaja, saj sem bila navajena težkih preizkušenj.
Pred leti sta moja starša umrla. Socialna služba me je strpala k rejnikom in me do svoje polnoletnosti podajala sem ter tja. Imela sem srečo le, da sta mi starša zapustila lep kup denarja na banki in nisem bila odvisna od nikogar. Seveda denarja nisem smela dvigovati dokler nisem postala polnoletna. To je bilo sicer dobro, ker nihče ni mogel dvigniti nobenega zneska z računa ... Po drugi strani pa sem trpela udarce s strani rejnikov ...
“Celeste, pojdi domov. Tvoja smena je končana,” je dejala sodelavka, ki je ravnokar prišla v prostor. Nejevoljno sem pokimala. Po poklicu sem bila sicer vzgojiteljica otrok, vendar nisem dobila službe v svoji stroki. Tako sem se izobrazila še za medicinsko sestro. Sedaj delam v bolnišnici. Ni ravno sanjsko delo, vendar prinaša denar.
“Prav,” sem dejala. “Se vidimo v ponedeljek.”
Bil je petek. Vikend naj bi preživela s svojim zaročencem in tega sem se veselila. No, ja ... Bil je oddih, ki sem se ga nadejala cel teden.
“Se vidimo,” mi je prikimala.
V garderobi sem se s svetlobno hitrostjo oblekla v svoja oblačila. Uniformo sem strpala v koš za umazano perilo, nato pa zapustila bolnišnico.
Že nekaj tednov sem svojega zaročenca prepričevala, da bi odšla iz Nemčije. Imela sem dovolj denarja, da bi si lahko privoščila bivanje v Ameriki. Pravzaprav je bila to moja želja. Hotela sem oditi v drugo državo, kjer bi začela znova ... Z njim. V Nemčiji sem imela le goro slabih spominov na svoje otroštvo in življenje pri rejnikih. Nikogar nisem imela. Samo njega. Le zakaj ne bi poskusila narediti kaj iz svojega življenja?
Tudi on je bil sirota. Sirota, ki so ga zapustili starši. Pripovedoval mi je, kako so ga rejniki maltretirali nekaj let, dokler ni pobegnil in poiskal pomoč na socialni službi. Bil je premeščen k drugim rejnikom, ki ga začuda niso sovražili ...
Spoznala sem ga pred dvema letoma, ko sem iskala službo. Po poklicu je bil kirurg in delal je v isti bolnišnici, kot sem jaz ... Hitro sem se zaljubila vanj in se mu prepustila v celoti. Bil je prvi moški v mojem življenju. In seveda sem bila nora nanj.
Nejevoljno sem sedla na avtobus in v večerni gneči na cesti premišljevala o svojem življenju. Bilo mi je jasno, da nisem bila srečna. Vendar pa sem imela vsaj nekoga, ki mi je nekaj pomenil. To me je gnalo naprej.
Ko sem prišla pred vrata stanovanja, sem počasi odprla vrata. Bila so odklenjena. Torej je doma. Nasmehnila sem se sama pri sebi.
Verjetno me je hotel presenetiti.
Nasmejano sem vstopila naprej. Odložila sem torbico in plašč. Komaj sem čakala, da si bova privoščila najin vikend. Nameravala sva oditi v gorsko letovišče in to že ob šestih zjutraj, da bi se izognila gneči na cesti ...
“Sam?”
Nenadoma sem zaslišala, kako je nekdo zavzdihnil. Preseklo me je. To je bil vdih ... Ženski vdih. Zajela sem sapo in odšla do vrata spalnice.
Odrinila sem vrata in obstala.
Imela sem kaj videti.
_______________________________________________________________________________

mnenja, teorije?
10. januar 2017
u220125
u220125
Nextttt
10. januar 2017
u219848
u219848
Neeeeexttt vau zelo dobro!
10. januar 2017
neeext
ful dober
10. januar 2017
Neexxtt
10. januar 2017
Next
10. januar 2017
Next
10. januar 2017
Neeexxxt
10. januar 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg