Forum
u151249
u151249





Hei (:
Po dolgem času spet pišem zgodbico,upam,da vam bo všeč. Ne bom obljubljala,da bo drugačna od drugih,upam pa,da bo (:
★★★

PROLOG
»Adam! Čakaj!« Obrnil se je in me žalostno pogledal. »Ann,oprosti,ampak saj veš,da je tako najbolje…« Že je prijel za kljuko,a ko me je znova pogledal je zavzdihnil in sedel poleg mene. »Ne smeš se jim upirati,Ann,drugače bo samo še huje… To ti bo pomagalo,verjemi mi,drugače nebi bila zaprta tukaj. Rad te imam,vedno te bom imel. Saj si vendar moja sestra,Ann. Ampak tokrat ne moreva narediti po tvoje. Tokrat ne,za tvoje zdravje se gre,sis. In manj kot se boš upirala,prej boš lahko šla domov.« »Ampak,Adam… Moraš mi verjeti… Prosim,Adam… Ni res! Poznaš me,veš,da ni res!« Po licih so mi tekle solze in nemočno sem hlipala. Adam me je stisnil k sebi in me nežno božal po laseh,tako kot takrat,ko sem bila majhna in sem padla s kolesom. Čez nekaj časa je vstal,obupano sem ga pogledala,a je le zmajal z glavo. »Kmalu se vidiva,«je šepnil in odšel. »NE,ADAM! NE MOREŠ MI NAREDITI TEGA! ADAAAAM!!« A ni me slišal,kovinska vrata londonske psihiatrične bolnišnice so bila enostavno predebela. Obraz sem zakopala v blazino in jokala. Tukaj sem bila zaprta že šest mesecev,le Adam je občasno prišel in nisem vedela,kako dolgo bom še zdržala

★★★
Upam,da vam je začetek všeč(:
Next?
14. julij 2015
omg next :** ful dobr ;333
14. julij 2015
wow next
14. julij 2015
*-* neext!
14. julij 2015
next
15. julij 2015
Omfg fuul dobr *_*
Neeeeeeeexxxtt!!!
15. julij 2015
OMG!!!!!!!!! hvala za link ful dober začetek. takoj se mi sprav pisat naprej!!!!!!! NNNNNNNNNNNNEEEEEEEEXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTTT!!!!!!!!!!!!!!
15. julij 2015
u151249
u151249
Hvala vsem (: Sem reees vesela,da vam je že prolog všeč,upam samo,da nadaljevanje ne bo razočaranje (:

★★★







1.
A moja zgodba se ne začne tako. Moja zgodba se začne v predmestju Londona,dve leti prej. Tam sem živela z babico in dvema starejšima bratoma-Adamom in Phillipom. Adam je bil starejši dve leti,Phillip pa tri. In z Adamom sva se resnično razumela,vedno me je branil,vse sem mu lahko povedala,zanj sem bila vedno majhna sestrica,ki jo mora braniti,podpirati,uresničevati njene nemogoče ideje, bil je moj najboljši prijatelj,nadomestek staršev,ki so umrli v prometni nesreči,brat in včasih tudi odvetnik,ko sem pretiravala pri kakšni neumnosti in je zame na debelo lagal ter me zagovarjal. Phillip je bil pravo nasprotje. Od smrti staršev me je sovražil, prepričan je bil,da sem bila kriva jaz. Bilo je neumno,res je bilo,da sta me takrat peljala k zdravniku,a nikakor ni bila moja krivda,da nas je tisti kamion vrgel s ceste. In da sem jaz čudežno preživela. A me je prav zaradi njegovega obnašanja velikokrat mučil občutek krivde. Adam mi je govoril,da me to ne sme prizadeti,da je Phillip otročji,a to ni pomagalo,enostavno ni.
Bilo je deževno četrtkovo jutro,ko sem bila stara šestnajst let. Adam naju je s svojim motorjem zapeljal do šole,kar ni bila ravno najpametnejša ideja,saj je z naju voda curljala v potokih,a vseeno sem bila dobre volje. Oboževala sem najine vožnje v šolo in to je bil razlog,da se nisem vozila z šolskim avtobusom. Ravno sem ožemala svojo jakno iz džinsa (zaradi velike luže v garderobi sem si prislužila grd pogled čistilke,ki je ravno pometala),ko je do mene prihitela Kate,moja najboljša prijateljica. »Ann!«je veselo vzkliknila in me močno objela. Vsa premočena se je odmaknila. »Motor?«je nasmejano vprašal. Prikimala sem. » Pa vidva sta res neverjetna,še v najhujšem nalivu!« Zavila je z oči,jaz pa sem se le zasmejala. Ko sem se preobula sva skupaj odšli v učilnico za fiziko. »Annie,Katharine,zamujata. Spet,«je hladno rekla učiteljica za fiziko in naju grdo pogledala,čeprav je šolski zvonec pozvonil šele v trenutku,ko sva vstopili. Kate je po tiho zamrmrala nekaj o tečnih učiteljih,potem pa sva skupaj sedli v zadnjo klop. »Torej,kot sem rekla,preden so me zmotili,«učiteljica naju je zopet grdo pogledala, »bomo v ponedeljek pisali test in če ste…« Nisem je več poslušala,namesto tega sem nadaljevala z risanjem po zvezku. Tam,kjer sem prejšnjo uro končala. Tudi Kate ni ravno najraje na svetu poslušala pri fiziki,namesto tega me je opazovala med risanjem in včasih kaj po tiho pripomnila. Danes sem dokončevala risbo s svinčnikom narisane punce,le ustnice sem ji pobarvala živo rdeče. Kate me je zasanjano opazovala,vedno je govorila,kako čudovito rišem,a se nisem mogla strinjati. To ni bilo niti blizu mojim ciljem.
»Annie Lauren Williams,«mogočna postava učiteljice za fiziko je nenadoma zrasla pred mano in strogo me je gledala skozi svoja kvadratasta očala temno zelene barve. Zvezek mi je iztrgala iz rok. » Kolikokrat ti bom morala še reči,da se med poukom ne riše?« je jezno rekla. »Vsi delamo napake…Vaša je gotova ta srhljiva preozka obleka,«sem zamrmrala in razred je bruhnil v smeh. »Annie Lauren Williams,po pouku maš pripor,« je besno rekla,spustila moj zvezek na mizo in odločno odkorakala k katedru. » In Adam me tokrat ne bo pregovoril v nasprotno,«je dodala,potem pa je,kot da se nič ni zgodilo,nadaljevala s ponavljanjem za test.
»Ja,saj vem,da je grozna,Ann,ampak,a res niti enkrat ne moreš biti tiho?« Bil je odmor za kosilo in v jedilnici sem srečala Adama. Niti najmanj ni bil navdušen nad tem,da sem dobila pripor. Spet. »Ah,daj no,saj ni tako grozno,«sem zamrmrala in se nekoliko tesneje oklenila pladnja s sirovimi testeninami in dietno kokakolo. »Ni tako grozno? Daj no,spet boš v šoli vsaj do osmih…« Jezno sem ga pogledala. »Saj ti ni treba hoditi po mene,če je to problem,znam priti tudi peš,da veš!« Njegov jezen obraz se je nekoliko raznežil in zasmejal se je. »Ne bom ti pustil,da hodiš sama domov in še po temi. Pokliči me,ko boš končala.« Prikimala sem,potem pa odšla na drugo stran jedilnice ter sedla poleg Kate in še nekaj drugih prijateljic.
Okoli petih smo končali s poukom in nerada sem odšla v drugo nadstropje,kjer je imela učiteljica za fiziko kabinet. »Annie,«je mračno rekla,ko sem vstopila. Zavzdihnila sem in sedla na stol nasproti njene mize. »Verjetno pričakuješ,da boš morala petstokrat napisati en isti neumen stavek,ampak ugotovila sem,da po vseh priporih,ki sva jih preživeli skupaj,to ne pomaga,zato sem se odločila za nekaj drugega. Upam,da bo to pomagalo,drugače res ne vem,kaj bom s tabo,Williamsova,«je rekla in mi poklonila enega svojih sovražnih pogledov. Vstala je in iz dna omare vzela tri velikanske,do vrha polne kartonske škatle. Dve je položila na tla,eno pa na mizo pred mano. »To so prekrški drugih prestopnikov iz naše šole,že od odprtja šole. Želim,da vse prepišeš in urediš po datumih,glede na datum pa še po abecednem vrstnem redu. S to škatlo se začne. Vse jasno?« »Hm,tega ne bom končala v enem popoldnevu,se tega zavedate?« »Seveda se,Williamsova. Zato pa boš k meni hodila vsak dan po pouku,dokler ne končaš. In začni že!«

★★★
Mnenje? Prvi vtisi?
Next?
15. julij 2015
omg, ful dobro! *o* vožnja z motorjev dežju v šolo. I like it *__* jaz bi tut no ;3 + nujno next. Pa jaz mislim, da ni ona kriva za smrt svojih staršev, če pa je že pa ni tega storila namerno.
15. julij 2015
OMG fulll dobrr *o* nexxt!!
15. julij 2015
next
15. julij 2015
u196277
u196277
neeeext<3
16. julij 2015
carsko
next
16. julij 2015
u173652
u173652
next zelo carsko
16. julij 2015
wow!!! kaka grozna učitlca!!!!!!!!! če bi jst mela tako učitlco za fiziko, bi ji že prvi dan skurila lase z elektriko!!!!! pa zakaj ji ne zabriše te škatle na glavo!!!!! sori, včasih preveč noter padem, pa to. drugače pa je fullllllllllll fajn in komi čakam next, tak daj hiter NNNNNNNNNNNNEEEEEEEEEXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
16. julij 2015
u196277
u196277
OMG OMG OMG NEEEXT!!!
16. julij 2015
Omg
še več greznih učiteljic -_-
Jooj
pa sej ni nič tazga nardila
Učitlce -__-
popouno
neeeeext
16. julij 2015
u151249
u151249
Hvala vsem (: Pa res hvala tistim,ki ste napisale stavek al pa kaj takega mi res pomeni veliko (:

★★★





2.
Adam me je že čakal pred šolo,ko sem končala. Ura je bila pol devet,roke so me od pisanja neznansko bolele,za prihodnji dan pa sem imela še kup domače naloge in učenja. Ko sem se mu po poti do motorja na ves glas pritoževala se je le zasmejal in rekel: »Saj ti pravim,vsaj potrudi se biti tiho kdaj,Ann…« »Ne razumeš! Sovraži me,zato to počne…« »Potem pa ji drugič ne daj veselja,«je rekel in mi podal čelado ter speljal.
Dež je ponehal,zato sva bila vsaj suha,a že na pragu hiše me je pričakala besna babica. Odpeljala me je v dnevno sobo,me posedla na naš kavč iz belega usnja in mi potem vsaj pol ure pridigala o mojem predolgem jeziku. Na koncu me je nagnala v sobo in rekla,naj se grem učit.
Naslednje jutro sem komaj vstala,spala sem le kakšno uro,mogoče dve. Še vedno napol v spanju sem nase navlekla raztrgane kavbojke črne barve , ACDC majico in all starke.
Dan je minil mirno,ni več deževalo,v šoli pa tudi ni bilo težav-vsaj fizike nisem imela na urniku. Med odmorom za kosilo sem s Kate in Penelope odšla v bližnji Starbucks,saj nobeni ni bilo do šolske špinače. S Kate sva nam rezervirali mizo,Penelope pa nam je šla po brusnične ledene čaje in čokoladne muffine. »Sta danes že videli Christino?«je vprašala Penelope,privzdignila obrv in naredila dolg požirek. »O,ja! Tiste modre ombre so res kiks,«je zamrmrala Kate in zavila z očmi. Nasmehnila sem se,Christine res nista prenesli-ves čas se je 'metala ven' in se imela za nekaj več. Sedaj,ko si je del kostanjevo rjavih las pobarvala na modro,pa je bila le še hujša. Mirno sem srkala ledeni čaj in poslušala glasno zgražanje,tu in tam pa tudi sama kaj pripomnila (kot je rekel Adam,ne znam biti tiho).
Ta dan smo končali ob štirih in po zadnji uri,španščini,sem nerada odšla nadstropje nižje,kjer so me čakale kartonske škatle in učiteljica za fiziko. Ko sem prepisovala že vsaj kakšno uro so se vrata kabineta brez trkanja odprla. Z učiteljico sva istočasno dvignili pogled. Vstopil je fant,ki je po videzu neverjetno spominjal na pop zvezdnika- manjkala nista niti značilna čupa in bleščeč nasmeh. Za trenutek sem se ga razveselila,pomislila sem,da sem končno dobila družbo v priporu in mi bo nekdo moral pomagati pri prepisovanju,a je fant v naslednjem trenutku pogledal učiteljico in rekel: »Teta.« In veselje je minilo. »Austin? Ne reci no,da si spet zamudil avtobus?«je rekla in zavila z očmi. Sama pri sebi sem se nasmehnila,še ime je spominjalo na kakšno pop senzacijo. Fant je pokimal in sedel na edini prosti stol v kabinetu-poleg mene. »Kako dolgo bo še trajalo?«je naveličano rekel in z glavo pomignil name,kot da me sploh nebi bilo zraven . »Ne vem,do kakšnih sedmih? Morda do osmih. Lahko pa greš tudi z…« »Počakal bom,«je odrezal ,iz žepa vzel mobitel in začel tipkati. Minila je še ena ura,ko je učiteljica vstala in rekla,da si gre v zbornico po neke papirje in kavo. Pisala sem dalje,ko sem začutila njegov pogled. Nekaj časa sem ga skušala ignorirati,a mi je nato njegov nenaden smeh to preprečil. Dvignila sem pogled in ga zmedeno pogledala.
★★★
Mnenje?
Vtisi o Austinu,če jih že mate slučajno?
Next?
16. julij 2015
Popouno
nimam še
omg
popouno
prfektno
boga k je mogla prepisovat
boga ona
neeext
16. julij 2015
OMFGGG POPOUNOOO *__________*
Takole austin je itak tok kot pise popoun fant in sigurno se bo zatreskov v ann in ona u njega in srecno bosta zivela do konca svojih dni *o*
Sej vem da ne more bit tok use popouno ampak
Ja neki od tega bo sigurno res hjoj edin to da ma tako teto ej lih tok k da bi opisala naso ucitlco za fiziko popolnoma ista jeee!!!! -.- edin da ma okvir od ocal take rjave barve al take sej ves une starinske ocala hahahah
Neeeeeeeeeeeeeeeexxxttt!!!
17. julij 2015
Fulll dobr*-*
Nevem se..pomoje bo kul pa prjazn
Neeeexxttt!!!
17. julij 2015
kaj za vraga!!! je pa res pravi "kavalir". on je na mobitelu in se zabava, ko pa mora ona po nedolžnem pisat vso tisto sranje-se opravičujem za take besede, sam me je malčekno razjezl. me prav zanima zakaj se je smejal in ja zakaj moreš vedno končat ko je tak zanimiv?!!!! takoj mi daj in to res TAKOJ DAJ NNNNNNNNNNNNNNNNNEEEEEEEEEEEEEEEEEXXXXXXXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTTTTTT!!!!!!!!!!!!!!!!
17. julij 2015
Full dobr ^^

Austina ne maram, smrdi po važiču -.-"
jaa neext
17. julij 2015
u151249
u151249
Nika*Styles -Hvalaa (:
ωαтeямełøиe -joj ne poznaš me,js rada zakompliciram stvari x'd ajoj pol sm jo pa čist zadela hahahaha
*Acacia Clark* -Hvala (:
jasmina16 -mislim da vzroka v tem nextu ne boš zvedla,sori hahaha
мιѕєяαвℓє -Hvalaaaa (: finally somebody! x'd
Vem,da tile začetni deli niso neki waw,sam mi začetki kr težave delajo (:

★★★





3.
»Kaj?«sem vprašala in nekoliko se je zresnil ter me z leskom v očeh pogled. Ni mi odgovoril,spet je v roke vzel mobitel in tipkal naprej. »Zakaj si sploh tukaj?«je vprašal s posmehljivim tonom. »Tvoji teti sem na nek način rekla,da je debela,«sem mirno rekla in zasmejal se je. »Ja,kakšen kilogram manj ji ne bi škodil ,«je smeje rekel,a iz oči mu je še vedno žarel posmeh. Vse bolj mi je šel na živce in pomislila sem,da me čaka dolg popoldan. Učiteljice celo večnost ni bilo nazaj,ta čas pa sem morala prenašati posmehljive poglede,tu in tam pa tudi kakšno sarkastično izjavo.
Končala sem okoli osmih,a pred šolo me ni čakal Adamov motor,namesto tega je na parkirnem mestu čisto zraven glavnega vhoda stal rdeč kabriolet. Naredil se mi je cmok v grlu in tako počasi kot sem le lahko,sem se sprehodila do avtomobila,počasi odprla vrata in še počasneje sedla na sopotnikov sedež. Phillip me je nestrpno gledal,a rekel ni ničesar .Pogled sem obrnila stran od njega. V istem prostoru z Austinom sem preživela tri 'čudovite' ure in bila sem prepričana,da sem imela sarkazma in posmehljivih pogledov za ta dan več kot dovolj.
Naslednje jutro me ja babica zbudila že zelo zgodaj. »Ann,vstani…«je šepnila. »Muhm,«sem zamomljala,se obrnila na drugo stran in se pokrila čez glavo. Čeprav je nisem pogledala sem vedela,da je zavila z očmi. »Ann,«je rekla nekoliko glasneje in me stresla. Zajela sem sapo,vrgla odejo s sebe in nerada vstala. Ko sem nase navlekla razvlečeno trenirko in sprano majico s kratkimi rokavi sem se odvlekla v kuhinjo. Ostali trije so že sedeli za mizo. »Končno,«je rekla babica in mi podala krožnik s palačinkami. Po zajtrku je Phillipa poslala na letališče,z Adamom pa sva ji morala pomagati pri pripravi sob in ležišč. Ko smo končali je babica pogledala na uro. »Ann,raje se preobleči…Tole ni za nikamor! Pa pohiti,kmalu bi morali biti tukaj!« Zavila sem z očmi in odšla v svojo sobo. Deset minut kasneje je res pozvonilo,babica je šla odklenit,jaz pa sem naveličano zavzdihnila. Adam,ki je sedel na sedežni poleg mene, se je nasmehnil. »Potrpi teh nekaj dni …« »Kot da imam izbiro,«sem zamrmrala in se naslonila nazaj. Prva je v dnevno sobo vstopila moja teta Carrie. »Ann!«je veselo vzkliknila in me pohitela objet. Kratki rdeči lasje so štrleli v vse smeri,temno zelene oči pa je imela med smehom rahlo priprte. Tik za njo so vstopili moj stric,ter sestrični-Ally in Maddie. Spet sem zajela sapo in Adam se mi je spodbudno nasmehnil. Vedel je,da ju ne prenesem. Bili sta dvojčici,enako stari kot jaz ,in nikoli ju nisem marala,že od otroštva. Sledile so vljudnostne fraze,pogovor o vremenu in podobne neumnosti,potem pa jih je babica odpeljala v zgornje nadstropje,da 'razložijo' prtljago. Stricu in teti je dodelila sobo za goste, Ally in Maddie pa je uredila ležišči v moji sobi. Kar je pomenilo,da se ju niti ponoči ne bom rešila. Še tretjič sem zavzdihnila in glavo naslonila na Adamovo ramo. »Če ne bom zdržala bom poiskala spalno vrečo in spala v tvoji sobi,«sem šepnila in zasmejal se je. Potem so se vrnili iz zgornjega nadstropja in zopet sedli. Maddie je sedla poleg mene in še bolj sem se 'stisnila' v Adama. »O, Annie,že dolgo se nismo videle,«je sladko rekla in si pramen svetlih las popravila za uho. »Ja,predolgo,«sem zamrmrala in sarkastično poudarila drugo besedo. »Ann,mogoče bi ju lahko odpeljala v London? Saj veš,da jima ga razkažeš in da si vse poveste,«je s širokim nasmehom rekel Adam,s čimer si je prislužil dobro namerjeno brco. »Pravzaprav je to dobra ideja,Adam! Kaj če bi šle kar zdaj?«je rekla babica. »Pojdimo,«se je nasmehnila Ally,pobrala torbico in smo šle. A še prej sem Adamu poslala najgrši pogled,kar sem jih premogla.
★★★
Hope you like it (:
Mnenje?
Next?
17. julij 2015
Popouno
prgektno
o *-*
Omg
Prfektno
neeeeeeeext
18. julij 2015
Hahahahaha zares "dober" brat. Posle jo v pekel z dvema osebama s kateeimi si ne zeli bit. Res pravi brat. Drugac pa fulll fajn in fullll zabavn. Tist austin pa je res pravi vazic pa njen drug brat je zares grozn!!! Drugac pa prfekt in fullll fullll fulll fajn. Komi cakam NNNNNNNNEEEEEEXXXXXXXXXTTTTTT. Zato daj hitr NNNNNNNNEEEEEEXXXXXXXXXTTTTTT!!!!!!! Ce noces da umrem!!!,
18. julij 2015
next
18. julij 2015
u196277
u196277
Jaz ti nemorm opisat kok cool zgodbica. A si ti mogoče pisatlca?? če nis ti predlagam da razmislš da bi mogoč bla ker to res obvladaš!! Ful sm navdušena in yo je brez zafrkavanja je to NAJBOLJŠA ZGODBICA EVER!!! *o*
18. julij 2015
u196277
u196277
aja pa NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT
18. julij 2015
neext
21. julij 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg