Forum
Sorči nexti bodo kratki a bo zgodba kljub temu zelo zanimiva...Začneem

Bilo je hladno in deževno pomladno jutro. Ko sem se peljala proti službi, sem premišljala, kaj bo prinesel dan. Po dolgih letih dela sem bila presenečenj že vajena. Dolg hodnik me je pripeljal do vrat moje pisarne, kjer me je že čakala ženska, ki je držala za roko fantka. Ko sem jo pozdravila, se je fantek takoj skril za njo, v njegovih otroških očeh sem videla znake žalosti in strahu. Rekla mi je, da njen sinček že nekaj časa boleha. Ime mu je bilo Akif. Čeprav je bil star skoraj štirinajst let je bil videti dosti mlajši.

PISARNA:





Neext??

Bom sodeloval/a?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

20. december 2013
Nëxt
20. december 2013
neeeeeeeeeeeext
20. december 2013
neext
20. december 2013
noxt
20. december 2013
cool+neext
20. december 2013
Nadaljujem...

Zdravnik je Akifa pregledal in odločil, da bi bilo boljše, da ostane nekaj časa v bolnici. Po nekaj dnevih testiranja so ugotovili, da ima fantek levkemijo. Ob tej novici sem ostala brez besed. Kako naj povem materi, kaj se dogaja z njenim otrokom? Kako naj ji povem, da mogoče ne bo dolgo živel, da ga bosta pobrali bolezen ali terapija? Prosila sem Boga za pomoč, da bi našla prave besede.
Počasi sem Akifovi mami povedala resnico o otrokovi bolezni. Solze so ji tekle po licih, meni pa se je trgalo srce. Nisem našla besed tolažbe, tesno sem jo objela in nekaj časa sva si delili bolečino. Povedala mi je, da so po dolgih in težkih preizkušnjah z možem in sinekom pred dvajsetimi dnevi prišli v Avstralijo kot begunci. Da so doma izgubili sorodnike, prijatelje, dom; ostal jim je samo ta otrok. Med begom so bili nekaj časa tudi v Sloveniji, potem v Avstriji, od tam so prispeli v Melbourne. V srcih so imeli polno sanj in upanja na mirno življenje v novi deželi.
Pomlad je prešla v poletje. Prišel je božič, novo leto, potem jesen in velika noč. Akifova bolezen se ni izboljšala, vsak dan slabše je bilo. Nikoli ni tožil, vse bolečine in težave je mirno prenašal in jih sprejel. Včasih, ko mu je bilo zelo hudo, so se v njegovih žalostnih modrih očeh zasvetile solze, ki so spolzele po bledih licih.

Akif:




7 nextov za nadaljevanje
20. december 2013
kok je luštkan.neext ja
20. december 2013
next+nova bralka <33
20. december 2013
neeeeext
21. december 2013
Nëxt
23. december 2013
neext
23. december 2013
neeeeext
23. december 2013
hiiitro
23. december 2013
nadaljujem....

Preživel je zimo. Ko je končno prišla pomlad, me je njegova mama neko jutro vprašala, če bi nekaj časa skrbela za Akifa, ker ima ona nujne opravke. Z veseljem sem ji pritrdila, saj mi je bil ta otrok zelo pri srcu. Občudovala sem njegovo korajžo in potrpežljivost, ki jo je pri tako mladem človeku težko razumeti. Bil je krasen sončen pomladni dan, ko sem ga posadila na voziček in peljala na vrt pred bolnico. Nekaj časa sva bila zunaj. Stari vrtnar naju je lepo pozdravil. Urejal je okolico vrtnic. Bile so vseh barv: rdeče, bele, rumene… ena je bila lepša od druge, ko so sijale v soncu.
Akif je samo gledal, nič ni govoril, samo kapo si je z glave položil v naročje. Lase je skoraj vse izgubil zaradi terapije. Zdelo se mi je, da so njegova bleda lica dobila malo barve. Kar naenkrat je začel na ves glas jokati. Vprašala sem ga, če ga kaj boli. Rekla sem, da greva nazaj v bolnico in bo mogoče boljše, če se uleže. V tistem dolgem letu ni nikoli spregovoril, samo pokimal je za ja ali ne. Prvič sem zaslišala njegov glas, ko je rekel: »Teta Ana, moja mama ima danes rojstni dan. Z očetom in sestro smo ji vsako leto dali vrtnice, najrajši jih ima. Zdaj pa nimam več sestre in ne vem, če se bo ata spomnil, saj vedno dela.« Debele solze so se mu zlivale po licih.
Povedala sem vrtnarju, kaj se dogaja, saj ni razumel jezika, v katerem sva se z Akifom pogovarjala. Vrtnar mu je dal roko na ramo in vprašal, katera od vrtnic mu je najbolj všeč. Akif besed ni razumel, vendar je v srcu vedel, kaj ga je vrtnar vprašal. Z rokami je pokazal na vse vrtnice. Vrtnar me je pogledal in dejal, da ve, kaj hoče. Ko je vzel škarje v roke, me je Akif vprašal, če lahko vstane z vozička. Pokimala sem in mu pomagala na noge, ki so ga komaj držale pokonci, vendar je pogumno stal ves čas, ko je vrtnar rezal vrtnice, po eno od vsake barve. Ko mu je vrtnar izročil vrtnice, me je Akif pogledal in stisnil šopek k srcu in prvič, odkar sem ga poznala, sem videla nasmeh na njegovih ustih in v ličkih sta se mu naredili jamici...

5 nextov za nadaljevanje+opis
23. december 2013
next
26. januar 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg