Forum
u150635
u150635
"Nekoč je bila nekje vas... Bila je majhna da je ni bilo videti niti na zemljevidu. Tam je stalo pet hiš. živeli so prijateljsko življenje, a nihče jih ni poznal, bili so kakor dužina, dokler niso prišle mračne sile. Družino je razbilo vseh koncih in ni je bilo mogoče najti..." -"Ja in kaj e bilo po tem?" je razburjeno vprašal neki deček. Starec pa ni nadaljeval zgodbe, le zamišljeno je pogledal na uro: "Hmm spat bo potrebno" je izjavil in odšel. Otroci od razburjenja in razočaranja niso niti posumili da gre za njihovo vas-Buckenleight.

◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○◘○

Blup, blup, blup… Zbudila sem se in pogledala po hiši vse je bilo normalno, pipa je puščala da so kapljice vode zaporedoma in po ritmu padale v korito. Pomela sem si oči in pogledala na koledar-bil je 28.avgust. Žalostno sem ugotovila da je do začetka šole samo še nekaj dni. Vstala sem in se preoblekla, nato pa stekla iz hiše. S kolesom sem se odpeljala v trgovino kjer sem kupila nekaj stvari za zajtrk. Ko sem prišla na blagajno me je blagajničarka pogledala: »No Evangelina danes pa že tako zgodaj«. Privzdignila sem roko in pogledala na uro. »7.30« sem se zasmejala »In mimogrede, ne kličite me Evangelina, vsi mi pravijo Ever!« sem skorajda jezno rekla blagajničarki, ko sem štela denar. Nato pa sem stekla do kolesa in se zapeljala domov. Bila sem srečna in svobodna kakor ptica na nebu. Ko sem prišla domov me je mama že nestrpno čakala. »Ever kolikokrat sem ti že povedala…« nehala je ko je videla nakupovalno vrečko v mojih rokah. »Ah ljubica pridi sem da ti nekaj povem: »No kakor veš mi nismo navadna družina, ti in tvojih pet sester ste Poslednjice…« »Ja in nosimo elemente tega sveta,bla bla bla…« sem zdolgočaseno rekla. Mama pa me je le jezno pogledala: »No pa preidiva k bistvu! Jutri se seliš v New York« Zgroženo sem jo pogledala in se z roko udarila po čelu: »New York, New York, NEW YORK!« V hipu se mi je zavrtelo in padla sem po tleh. Mama je zavila z očmi: »Tukaj v Londonu nisi več varna. Tvoje sestre so že odpotovale« Začela sem hoditi po sobi in se vrteti v krogih: »New York, pa saj si rekla da je najbolje zame da živim blizu Buckenleighta!« sem govorila in končno dojela da mame sploh ni bilo več z mano. Z roko sem se udarila po čelu in odšla po kovček. V sobi sem nabrala najljubše obleke in čevlje saj sem vedela da cele moje sobe ni mogoče pospraviti v kovček. »Kdo bo pa skrbel zame?« sem vprašala mamo. »Aha skoraj bi pozabila, na letališču te bo čakala teta Margaret« je rekla mama medtem ko je oblačila haljo.
Naslednji dan zgodaj zjutraj sem se zbudila in si v kuhinji pripravila zajtrk. Ter v sobo odšla po kovček. Mama me je odpeljala na letališče in mi dala vozovnico. Nato pa še rekla: »ko boš prišla tja se jih pazi. Njihove duše so prazne misli pa temne. Svet so uvili s svojimi črnimi kremplji in mu zavladali, vsi so jim podlegli…« začelo me je stiskati pri srcu in zastal mi je dih »Ni jim vredno zaupati, s svojimi sladkimi pogledi te prevzamejo, ko pa te vidijo te raztrgajo na koščke in te požrejo« prestrašeno sem pogledala: »Mama o kom govoriš« iz žepa je potegnila sliko mojega očeta: »O ljudeh«. Poljubila me je na lice in odšla.

Bi bral in ali je vredu?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

06. september 2013
Lahko next plliss?+nova bralka
07. september 2013
u150464
u150464
nekšt pikuš!! <33
07. september 2013
u150464
u150464
next!
08. september 2013
u150464
u150464
next!
08. september 2013
u150464
u150464
next!
08. september 2013
u150464
u150464
next!
08. september 2013
u150464
u150464
next!
08. september 2013
u150635
u150635
Ko je mama odšla sem stopila do vhoda letala in vstopila. Sprehodila sem se do mojega sedeža. Kmalu za tem ko sem se usedla je do mene pristopil fant. »Hmm mislim da sediš na mojem sedežu« je izjavil. Še enkrat sem pogledala karto in sedež, ter se presedla na sedež k oknu. »Oprosti« sem komajda izjavila zaradi sramu. Fant se je usedel zraven mene. Nekaj časa nisva spregovorila, vendar me je ves čas nemo opazoval. Letalo je vzletelo, fant pa je še vedno gledal vame. Obrnila sem se:
»Kaj pa tako gledaš?«
»Ah nič samo tvoj obesek« s prstom je potipal mojo verižico.
»A to! Vem da je čuden, družinska tradicija« sem zavila z očmi in si zaželela da bi bila navadno dekle ki gre na počitnice k svoji neznansko dolgočasni teti v New York. Ozrla sem se skozi okno in pogledala v oblake. Razmišljala sem kako bo pri moji teti, me bodo novo sošolci sprejeli… Toliko vprašanj mi je rojilo po glavi, da sploh nisem slišala kako me je fant nekaj spraševal. »Halo! Zemlja kliče… hm kako ti je ime?« mi je fant mahal pred očmi. »Emm jaz? Evangelina ampak vsi me kličejo Ever.« sem mu začela pripovedovati. »No meni pa je ime Edward« se je nasmehnil fant in se zanimal za vzrok moje slabe volje.
Čez nekaj ur je letalo pristalo. Pobrala sem moje stvari in se napotila v čakalnico, kjer me je teta že nestrpno čakala. »O moja mala Ever kako si že zrasla« se mi je nasmehnila teta Margaret. Nestrpno sem jo pogledala, ona pa je skomignila z rameni in me odpeljala do svojega avta. Usedli dva se vanj ona pa je vame ves čas drezala z raznimi vprašanji, kot so kako je tvoja mama, kako je bilo med letom, če imam fanta… Kmalu je dojela da me to dolgočasi in se zazrla skozi okno. Zavila je na stransko ulico in naju odpeljala v slaščičarno. »Ljubica pojdiva na malinov sladoled kot včasih ko sem še živela v Londonu« se mi je sladko nasmehnila, ter naročila dve kepici malinovega sladoleda zase in dve zame. Ko sem pojedla sem bila že boljše volje in s teto sva odšli domov. Ko sva prispeli domov mi je pokazala mojo sobo ki je bila zares velika… Kmalu sva imeli večerjo in kar hitro sem se navadila novega doma.

Nekaj dni kasneje
Bip, bip, bip. Z roko sem zamahnila po budilki ki je padla na tla. Pretegnila sem se in vstala. Z grozo sem pogledala na koledar in nato še na uro. »Super! Prvi dan bom zamudila v šolo ker mi budilka narobe kaže!« sem jezno rekla in se oblekla. Brez zajtrka sem s kolesom oddivjala v šolo in opazila da na srečo nisem zamudila. Sprehodila sem se po hodniku in našla mojo učilnico. »Aha! 9.d« odprla sem vrata in vsi so se ozrli vame. »Ž,živjo!« sem rekla in pristopila do učiteljeve mize. Stopil je pred razred »Mir! To je vaša nova sošolka Evangelina Cane!« je po učilnici odmeval njegov glas. Pocukala sem ga za rokav »Ever, moje ime je Ever Cane« sem učitelju zašepetala v uho. Učitelj je zavil z očmi. »Razred to je Ever Cane, izberi si sedež« je še dodal in se usedel za mizo. Stopila sem po učilnici. Vsi so se ozirali za mano, celo neki piflarček v kotu je privzdignil očala in se nasmehnil, da se mu je pokazal zobni aparat. Zgrozila sem se in nadaljevala sem pot. Čisto v zadnji klopi sem zagledala nekoga znanega. »Edward?« sem rekla. Fant je privzdignil pogled: »Ever?«
Next?
Mnenje za zdaj?
Rabim vsaj 4nexte
08. september 2013
u150464
u150464
neeeext!!!
the best ever!! lol..;*
09. september 2013
u150464
u150464
pliss next!!
14. september 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg