Forum
Ok, ta zgodba bo mal drugačna, punca ne bo zaljubljena v člana iz 1d, ampak bodo 1d vseeno v zgodbi, ok čudn sm to povedala ampak ok. No gremo zdej začet.
...........................................................................................................................

»Bravo punci, zmagali sta!« se je zadrla najina trenerka, z Meliso(Mel) sva se objeli,bili sva zelo veseli, saj sva svetovni prvakinji v ritmični gimnastiki, od danes naprej, saj sva pred nekaj minutami zmagali na svetovnem tekmovanju in zdaj nama okoli vratu visita zlati medalji, ki sva jih zasluženo dobili, saj sva imeli dvourni trening vsak dan. »Ali lahko zdaj odidemo v hotel?« je vprašala Mel, saj sva bili zelo utrujeni. »Seveda, pojdimi zagotovo sta utrujeni.« nama odgovori trenerka, ter odpravimo se do garderobe, saj sva se mogli preoblečti, saj sva bili oblečeni v dresa, zagotovo bi naju vsi čudno gledali, zato sva se oblekli v ohlapni trenirki moja trenirka je bila modre barve, Melina pa rdeče, svoji urejeni figi sva podrli, ter poskušali odstraniti vse lasnice iz las, vendar jih je bilo zelo veliko, zato sva pomagali druga drugi, pa še po tem nisva bili prepričani, če sva odstranili čisto vse. Svoje zdaj razmršene lase sva si speli v neurejen čop, ki so se barvno ujemale z najino trenirko. Pogledali sva, če nisva česa pozabili, potem pa sva se odpravili do parkirišča, začeli sva iskati velik vijoličen avto, ki je pripadal najini trenerki, kmalu sva ga našli, v njem je že sedela trenerka, ki je poslušala glasbo, prisedli sva v avto, na zadnje sedeže, trenerka pa je speljala. Vozile smo se po prelepem mestu, mestu, ki sem si ga vedno želela obiskati. To mesto je bilo London. Saj res, kako sem lahko tako nevljudna, pozabila sem se predstaviti, no se bom pa zdaj, kot pravijo, nikoli ni prepozno. Moje ime je Clarissa, skoraj vsi me kličejo Clara, stara sem 14 let, ter treniram ritmično gimnastiko, v kateri sem od danes naprej tudi svetovna prvakinja. Imam svetlo modre oči, ter skodrane temno rjave lase, sem zelo visoka, moja najljubša barva je modra, najljubša žival pa mačka, zelo rada govorim, berem, rišem, plešem in sem z mojo najboljšo prijateljico, ki pa ravno zdaj sedi zraven mene, ter posluša glasbo na svojem mp3 ju. Ime ji je Melisa, vendar jo skoraj vsi kličejo Mel, ima tmno modre oči ter ravne svetlo rjave lase, njena najljubša barva je rdeča, naljubša žival pa morski prašiček, Mel je približno 10 centimetrov manjša od mene, tudi ona je stara 14 let, ima tudi mlajšo sestro, ki ji je ime Allyson, stara pa je 10 let, za razliko od mene ima Mel družino, ki jo skrbi zanjo, saj mojih staršev ne zanima zame. Mel pravi, da zelo lepo pojem, vendar meni se ne zdi tako, zagotovo poje veliko boljše od mene. Z Mel sva najboljši prijateljici že od vrtca, vse sva počeli skupaj, obe sva se obnašali zelo otročje in noro, vendar sva se ravno zaradi te otročjosti in norosti razumeli tako dobro, kot sva se, obe sva zelo radi gledali disnyjeve risanke, radi pa sva tudi plesali in peli. Iz razmišlanja me je prebudil Melin krik, ki pa je bil tudi njen zadnji, bil pa je tudi zadnje kar sem slišala, potem pa sem začutila bolečino, začelo se mi je megliti pred očmi, kmalu pa sem videla samo še temo.

...........čez 3 mesece.........................................................................................

Zbudila sem se, ter pogledala naokoli, vse je bilo megleno, zato sem nekajkrat pomežiknila in kmalu sem videla manj megleno, pogledala sem okoli, ter ugotovila, da sem v bolnišnici, na stolu ob moji postelji pa je spala trenerka, kareri se je videlo, da je bila zelo utrujena. Potresla sem jo, da se je zbudila, nekajkrat je zmedeno pomežiknila, nato pa se je zazrla vame, ter tako gledala kakšnih 10 sekund, potem pa me je objela. »Zbudila si se!« je veselo zakričala. »Kako dolgo pa sem bila v nezavesti?« sem jo vprašala. »Nisi bila v nezavesti, bila si v komi in to za kar 3 mesece, imela si tudi zlomljeni nogi ter desno roko. In to zaradi tistih bedakov, ki so vozili po napačni strani ceste!« mi je jezno odgovorila. »V komi sem bila? Kako pa je s tabo in z Mel?« se jo vprašala, ter jo pričakujoče pogledala, njene oči so se zasolzile, ter komaj je še zadrženala solze. »Jaz sem jo dobro odnesla, imela sem le zlomljeno roko in nogo, Mel pa...« je začela, vendar stavka ni nadaljevala, saj je pričela jokati. »Kaj se je zgodilo Mel ?« sem jo resno vprašala, čeprav si odgovora nisem želela vedeti. »No ona ni preživela nesreče, žal mi je,« je rekla in tudi jaz sem začela jokati, saj se je v trenutku ko mi je to povedala moj svet podrl, saj si nisem mogla predstavljati življenja brez nje, kdo mi bo zdaj stal ob strani? Kdo me bo nasmejal, ko bom žalostna? To verjetno nebo nihče, saj se zdaj ne bom mogla več nasmejati,saj Mel ni bilo več, izgubila sem osebo , ki mi je v življenju pomenila največ, več kot moji starši, ki so se obnašali kakor, da nisem živa. Izgubila sem jo, za vedno, nikoli več ne bom slišala njenega glasu, nikoli več ne bom videla njenih temno modrih oči, nikoli več ne bova skupaj počeli vseh teh norih in otročjih stvari, nikoli več. In to zaradi theh 5 bedakov, ki so mi jo vzeli!

.........................................................................................................................
Upam da vam je začetek všeč.

http://weheartit.com/entry/9713886/via/heydarlene
(Clarissa)

http://weheartit.com/entry/57818342/via/JuliaSabo
(Melisa)
23. april 2013
Next
24. april 2013
next je namenjen ● ρσкємση ● , hvala ker bereš.
...............................................................................

https://weheartit.com/entry/59554855/via/undermyeyes

....................čez 2 leti.............................
Sedela sem na prečudoviti plaži in opazovala modro morje,kar naenkrat sem za sabo zaslišala znan glas, obrnila sem se okoli, ter za sabo zagledala nasmejano Mel, tudi sama sem se nasmehnila, končno sem jo spet videla. Vstala sem, ter jo objela, ona pa se je le zasmejala, ter pričela teči stran od mene, začela sem jo loviti, vendar je vedno tekla hitreje od mene. Tako sva se lovili, bila sem srečna, saj sem jo zelo pogrešala, bila je moja edina prijateljica. Kar naenkrat pa sem na obrazu začutila sončne žarke, ter prebudila sem se in tako vstopila v resnično življenje, ki pa je bilo prava mora. Pogledala sem čez okno, ter videla, da je sonce šele začelo vzhajati, vedela sem, da ne bom mogla zaspati nazaj, zato sem se vstala, ter se odšla v kopalnico preobleči, oblečene sem imela stare, ter strgane kavbojke, ter razvlečeno star modro majico. Ja, nisem bila lepo oblečena, saj ne da bi bili revni, sploh ne, vendar se mojim staršem ni zdelo vredno kupovati novih oblačil zame, zato je mama vsako leto od njenega sodelavca zame dobila 3 ali 4 stare majice, ter 2 ponavadi raztrgane hlače, pižamo, čevlj, ter jopico. Seveda nobeno oblačilo ni bilo v dobrem stanju, nekatera so bila strgana, vsa pa so bila zelo stara. No po oblačenju, sem svoje lase počesala z krtačo, ter jih s staro elastiko, ki mi jo je podarla Mel pred dvemi leti, spela v čop, vedno imam lase spete v čopu, saj je gumica edino, kar mi je še ostalo od moje najboljše prijateljice. Danes so se začele poletne počitnice, seveda jih bom preživela doma. Oblečena sem se odpravila v jedilnico, kjer je pri mizi že sedela mama. »Dober dan,« sem jo pozdravila, odgovora nisem pričakovala,vendar mi je odzdravila: »Dober dan, nekaj ti morem povedati, no kar kratka bom,« mi je rekla, pogleda pa še vedno ni umaknila iz svojega krožnika, ki je bil očitno bolj pomemben kot jaz. »No, ti si posvojena, gospa, ki je tvoja mama je rekla, da boš odšla živeti k njej, poslala je že karte za letalo, živi v londonu, let imaš čez pol ure,« mi je rekla, kot da bi govorila o vremenu, pogledala pa me še vedno ni. Nisem čutila ničesar, žalosta nisem bila, saj Molly in Nicka nisem imela rada, ja gotovo se vam ne sanja o kom govorim, no pa naj vam povem, to sta moja krušna starša, za katera sem se odločila, da ju bom od zdaj naprej klicala po imenih. Vesela pa tudi nsem bila, saj sta me moja prava starša dala v posvojitev. »Clarissa nehaj stati tukaj, ter pojdi vzet svoje stvari, saj bo Nick kmalu tukaj, da te bo odpeljal na letališče!« mi reče, odpravim se v zgornje nadstropje, ter dam vse svoje stvari v majhno torbo, saj jih res ni bilo veliko, odpravim se do vhodnih vrat, tam me že čaka Nick, odpraviva se do letališča, ko prispeva izstopim iz avtomobila Nick pa odpelje, ki ga kot pričakovano nisem dobila tudi od Molly. Vsedla sem se na stol v čakalnici, nisem čakala dolgo, saj so moj let oznanili ze čez 10 minut, odpravila sem se na letalo, tam sem se udobno namestila na svoj sedež, ter začela premišljevati o mojih starših, ali me bodo imeli radi? Ali so grozni, ter neprijazni? Zakaj so me dali v sirotišnico? Tkšna in podobna vprašanja sem se spraševala, vendar na njih nisem znala odgovoriti.

.................po letu.....................
Stopila sem iz letala, nisem vedela, kam naj se odpravim, nisem vedela če me bo kdo pričakal na letališču ali bi se mogla sama nekam odpraviti. Zato sem se vsedla na stol v čakalnici, kmalu je zraven mene prisedla ženska, bila je zelo lepa, imela je tmno rjave lase, ki so bili že skoraj črni, stara pa je bila kakšnih 20 ali 21 let. »Ali si ti Clarissa Smile?« me vpraša, ter me prijzno pogleda. »Ja to sem jaz,« ji presenečeno odgovorim. »Lepo da sva se spoznali, ime mi je Gemma, sem tvoja sestra, prišla sem te iskat, saj je mama na potovanju,« mi odgovori ter se mi nasmehne, probam ji vrniti nasmeh, vendar ga ne morem. »Pridi, bova odšli do avta, saj greva do tvojega brata,« mi reče, ter me prime za roko ter povleče, no imam vsaj prijazno sestro, upam, da bo tudi moj brat prijazen. Vsedli sva se v njen avto, ter odpeljali, vozili sva se v tišini, saj nobena ni vedela, kako bi pričela pogovor. Kmalu sva prispeli ped veliko hišo, z velikim vrtomi in bazenom. Odpravili sva se proti vhodnim vratom, ko sva do njih prispeli je Gemma potrkala na vrata, od znotraj se je zaslišalo pepiranje, kdo bo odprel vrata, po kakšni minuti so se vrata odprla, ter pokazalo se jepet ljudi, ljudi, ki sem jih sovražila najbolj na svetu...
...............................................................

https://weheartit.com/search?page=3&query=house
(hiša)

https://weheartit.com/entry/56636078/via/MarissaSigalaA
(gemma)
25. april 2013
ok, no plooosim vsaj en next, pa kaj je res tok slaba
29. april 2013
u87504
u87504
Next
men je ful všeč tok da jo bom še mal oglašvala
02. maj 2013
u90248
u90248
next
02. maj 2013
u87504
u87504
prosim next
07. maj 2013
neeeeeeeeeeeeeext
07. maj 2013
bom dons ali pa jutri nextala, bi prej pa sm mela prepoved računalnika
12. maj 2013
pa še učer sm mela državno iz ritmične gimnastike
12. maj 2013
u87504
u87504
jeej
12. maj 2013
Le strmela sem v njih, nisem se mogla premakniti. Bila sem zelo jezna. "Gemma ali lahko odideva?" sem končno s težavo rekla. "Zakaj bi odšli? In Gemma ali je to Clarissa?" je vprašal skodrani pudelj in me začudeno pogledal. Nisem ga mogla več poslušati, zato sem pričela teči stran, vendar mi je spodrsnilo, ter padla sem. Slisala sem se kako je Gemma nekaj zakričala, potem pa sem pred sabo videla le še temo...
"Prebuja se!" sem zaslišala navdušen glas, nekajkrat sem zamežikala, saj he bilo vse megleno. Pred sabo sem zagledala tistih 5 pudljev in Gemmo. "Kako se počutiš?" me je vprašala slednja. "Kar vredu, če odštejemo to da me boli gleva, ter da sem v hiši teh 5tih pudljev!" sem ji jezno odgovorila. Fantje so se začeli nekaj pogovarjati, vendar se nisem zmenila za njih, Gemmi sem ponovila vprašanje, ki sem ga jo vprašala preden sem omedlela. "Ne, ne morava oditi, saj bova tukaj živeli. Zakaj si sploh želiš oditi?" "Ali lahko pošlješ pudlje ven iz sobe, pa ti bom povedala," sem ji rekla, imela sem občutek, da ji lahko zaupam. Gemma je prosila fante, če lahko odidejo, za njimi pa je še zakričala, da naj ne prisluškujejo. Ko sva ostali sami v sobi sem ji začela pripovedovati, seveda ni šlo brez joka, pri delu, ko je umrla Mel. "In zdaj sem tu," sem zaključila mojo pripoved, Gemma je le presenečeno strmela vame, kar naenkrat pa so se odprla vrata, v sobo pa so prišli tisti kreteni, ki so mi vzeli najboljšo prijateljico. Videlo se jim je, da jih je sram. "Oprosti, vem da ti to ne more vrniti prijateljice, vendar..." je začel kodrasti, ki naj bi bil moj brat, vendar ga az nisem imela namena nikoli imenovati tako. Nisem želela poslušati izgovorov, zato sem si z prsti zamašila ušesa, pudlji so se še nekaj časa trudili, ter nekaj govorili, vendar so se kmalu vdali, saj so ugotovili, da ne bodo dosegli ničesar. Videla sem, kako jim je sestra nekaj rekla, potem pa je vstala, ter me prijela za roko, hodili sva po veliki hiši, kmalu sma prišli do vhoda, izstopili sva, ter se odpravili v avto. Ko sva se že vozili sem končno umaknila roke z ušes. "Žal mi je za Mel, res imam neumnega brata!" mi je jezno rekla, jaz sem se le kislo nasmehnila. "Veš kaj? Pojdiva v kino gledat film, da postaneva boljše volje," mi je rekla, seveda sem bila takoj za, saj sem v kinu bila le enkrat v življenju, ko je imela Mel rojstni dan. To sem tudi povedala Gemmi, ta pa me je začudeno pogledala, pojasnila sem ji, da Molly in Nick (krušna starša) nista hotela zapravljati denarja zame, ona pa je le nekaj zamomljala, ter vozila naprej. Vožnja je potekala v tišini, jaz sem bila zatopljena v svoje misli, Gemma pa je ves čas pozorno gledala na cesto, saj ni hotela da se mi pripeti še ena nesreča.
..........................
vem kratko je , pa še poznej kokr bi mogla sm nextala ampak velik pišemo pa še sprašujejo, pa nastop sm mela.................... vem neda se vam poslušat
18. maj 2013
Neext
18. maj 2013
Lex berem z e 3 dni zgodbe od 1D in ta je se najbolj zato next
07. december 2013
ja itak alex
10. december 2013
Ne cist resna sm
10. december 2013
17. december 2013
ne res.TAKOJ MI NEXTI!!!!!
17. december 2013
Sanjej
20. december 2013
Resno mislm.nexti(boljš je kukr španse nadaljevanke da veš
20. december 2013
Lalalalala a ves da Ni lepo lagat?
20. december 2013
ne lažm!!!sam nexti plis
kr jo bom drgač začela uglašvat
20. december 2013
?? a kle sledi nadaljevane???
22. februar 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg