Forum
[img]http://www.phixr.com/photo/vimage/29567677?sig=dac1638d4d44b8031b874b97d5b1c0ba&klu=1389897141[/img]

ɴαpιѕαlα ѕeм že ĸαr ɴeĸαj zɢodвιc, ѕαмo ιdeje še prнαjαjo zαтo ѕeм ѕe ѕpoмɴlα ɴov ғғ. v ɴjeм вo ɴαѕтopαl ѕαмo нαrry...ɴι v ɴoвeɴι ѕĸpιɴι, je тĸo ĸoт dα 1d ɴe oвѕтαjα. υpαм dα vαѕ ɴe вo тo odvrɴιl od вrαɴjα. v zɢodвo вoм vĸljυčιlα тυd υɴιoɴ j- ɢeorɢe ѕнelley. zɢodвα вo вlα pocυĸrαɴα, ɴαpeтα ιɴ вo вlα ĸoт roмαɴтιčɴα ĸrιмιɴαlĸα. zɢodвι dejтe čѕ, dα ѕe rαzvιje ιɴ υpαм, dα vαм вo υšeč. ɴeхтαlα вoм ɴα šтιrι dɴι αlι тrι.

prαvιlα:
➽ɴe oɢlαšυj, ĸer vrɴм υѕe! -.-
➽ĸrιтιĸe poнvαle
➽če вo мαɴj ĸoт 6 ɴeхтov вoм zɢodвo υĸιɴlα ɴαѕplošɴo pα uživejte!
➽ɴαѕlovɴιco ѕeм ɴαredlα ѕαмα, ɴe ғejĸej ĸer вoš šυ ɴα вloĸ, pα αɴмιɴιѕтrαтor тe вo ιzвrιѕυ!

υpαм,dα vαм вo zα prvιč υšeč. ɴα zαčeтĸυ ɴe вoѕтe rαzυмelι vѕeɢα, pα v ɴαprej ѕe oprαvιčυjм, zα ĸαĸršɴeĸolι ɴαpαĸe. leтѕ вeɢιɴ!<ЗЗ
● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○ O ● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○

••∆ вαd & вrιтιѕн (ғт. нαrry ѕтyleѕ & ɢeorɢe ѕнelley) ∆ ••
Chapter 1- Regret
•Charecters:

●○●вloddy qυeɴ





●○●ɢeorɢe ѕнelley





●○● Aggie Cordelia Coleen:





●○● Harry Styles





Ғlαѕн вαcĸ
вloddy qυeɴs ρσν

Skočila je na tla in spretno pristala. »Notri sem,« je šepnila v mikrofon ki je bil skrit v njenem ušesu. Previdno je stopala po novem parketu, in upala da je ne zasačijo. Telo je gorelo, pod temno masko,enostavno se je potila kot da bi bila v peklu. Ni še, toda če ji ne uspe, bo bila tam. Pri Satanu.
Vedela je,da če tokrat zavozi, povozi vso ekipo. Če padem ona, padejo njeni. Z boki je skoraj oplazila vazo, kar bi lahko povzročilo glasen trušč. »Bravo, miška. Zdaj pa veš kaj moraš storiti.« je ponovno zaslišala odmev glasu v ušesu »Vem,« je pritrdila v odgovor. Prijela je puško in se postavila v temen kot. Vse je bilo tiho in slišalo se je le njeno nemirno dihanje. Nekajkrat je zajela sapo, potem pa se pognala proti spalnici. Naredila je levji skok in pristala v počepu. Pred seboj kjer je stala je zagledala cilj-sliko-. Previdno jo je snela z stene in uzrla… »Našla,« je šepnila in se nasmehnila sama sebi »Sef?« se je zaslišalo na drugi strani. Pokimala je in se šele na to spomnila da ni nikogar tam. Sem je. »Ja. Samo še kodo in disk potrebujem.« nekaj časa je sledila tišina. Srce ji je razbijalo in najraje bi se vrnila nazaj v čas, kamor se je trenirala. »Pošiljam podatke…in Ann?« pogoltnila je cmok v grlu in prijela za telefon. Podrsala je po zaslonu, dokler ni zagledala kode. Prijela je za sef in se z usnjenimi rokavicami približala številkam. Roke pod rokavicami so se ji potile. Vse je bilo tako….preveč napeto. Vtipkala je številke in po tiho odprla sef. »Ja, kaj je?« je napeto siknila skozi zobe. »Saj veš da te ljubim?« nasmehnila se je in njeno telo je zagorelo »Vedno,« je šepnila in zaslišala tih pisk »In povsod. Zdaj pa spravi svojo rit ven iz hiše imaš še deset minut.« pobrala je kuverto v disku, in postavila vse na svoje mesto. Opravljeno, edino kar je morala še storiti je, da bo varna prišla ven iz hiše.

eɴd oғ ғlαѕнвαcĸ -мeѕec pozɴeje
Agge Crdillia Coleen"s POV

Nikoli si ni mislila, da bo ostala čisto sama, sredi velike sobe. Ljudje so prihajali iz vsepovsod in ji izročali sožalja. Nič ji ni na svetu bolj pomenilo, kot on. Ni sem premaknila. Stala je v kotu in tiho ihtela, ter vzdihovala. Vsako roko ki je sprejela, ji ni pomenila nič. Brez pomena je kimala vsem besedam in izrekam. »Moje sožalje Agge,« ji je šepnila drobna rdečelaska. Mogoče je delala v enaki baz kot ona…samo pokimala je. »Bil je dober agent-fant- ni si tega zaslužil,« zanjo so te besede pomenile kot da jo krivi za vse. Nekajkrat se ji je celo zazdelo, da jo imajo vsi za krivca njegove smrti.
-Zakaj govorite o njemu v pretekliku!
Jezna sama nase, ker se ni bolj potrudila je samo kimala. Rdečelaska po imenu Bree je nadaljevala njen govor, ki ga je Agge preslišala. Vse kar ji je po glavi rojilo je bil njegov nasmeh…njegove oči in spomine…nič od tega ne bo videla nikoli več. Vprašanja, so jo zabadala v hrbet in nikjer odgovora, teorije ali ponižanja. Prednjo je stopil postaven mladenič. Z nasmehom-fake- in solzah v očeh ga je pogledala. Ni videla njegovega obraza, toda ga je poznala….poznala ga je že določen čas. »Agge,« takoj je prepoznala glas. Njegov glas. ɢeorɢe ѕнelley. »ne očitaj si. Prosim. Nisi ti kriva. Bila je nesreča. Tvoj oče je bil dober mož in je srečen nekje drugje.«pokimala je »George, prosim ne govori mi da naj si ne očitam. Zavozila sem in ga ubila. Kaj sem pa mislila, da mi bo uspelo!? Avto je prišel prehitro in jaz…« zdaj je njegov obraz že razločno videla. Tisti nasmešek, ki je bil enak toda vselej drugačen. Pogled in obraz. Vse ista hkrati drugačno. Oči mu niso žarele kot nekoč, nasmeh je bil prisilen kot njen malo prej in obraz…spačen. Bilo mu je težko. Vedela je da, mora vsaj poskusiti in nadaljevati z akcijo. Georgu je bil kot, oče, prav tako njej. Oba sta ga imela rada in to je bilo pomembno. »Poglej te ljudi Georg,« z roko je zamahnila po sobi in kazala na posameznike. Vsi so bili oblečeni v črno ter stiskali robčke k obrazu, jokali ali pa se zaradi same žalosti napili. »Ljudje. Opazujejo me. Govorijo mi da sem kriva in res je. Poglej njihove poglede. Maščevalni in…. Z-zavozila sem! Ubila sem ga!« tokrat se je že drla. Nekaj ljudi jo je presenečeno gledalo. Imela je hude halucinacije. Kdo bi si mislil, da je v tej sobi vsaj več kot petdeset agentov, za katere Agee še vedela ni. Igrajo svojo vlogo, žalovanja in pozabijo na vse skupaj. Toda Agge Crdillia Coleen ni bila takšna. Obžalovala je njega-svojega očeta- in svojo nespametnost na avtocesti.
Goerge jo je zaščitniško objel okoli ramen in spravil na teraso. »Poslušaj, me. S tem da si žrtvovala za življenje tvojega očeta je velika stvar in verjemi naredil bi enako. Dokazala si mu da si sposobna voditi svoje življenje.« odločneje odkimavala. Solze so ji polzele po licih »Kaj ne razumeš?« pogladil jo je po licu »Česa, honey?« smrknila je. »Poglej vsi pozabijo. Žalujejo en dan. Tako so drugačni. Jaz tega ne bom pozabila, kako je avto priletel in ga ubil. Kaj bi bilo če bi umrla jaz. To se lahko bi lahko zgodilo, dobro veš. Me boste pozabili. Nočem biti pozabljena ali del zgodovine, želim biti zgodovina. Tista ki jo piše.« v njegovih očeh ni pisalo nič. »Saj jo, že pišeš.« je skoraj jezno siknil in se odmaknil od nje. Stopil je k vratom »Ko se pomiriš, pridi v avto.« robček je tesneje stisnila v pesti. Bil je vlažen in moker od jokanja, tako kot njena lica. Globoko je zaprla oči in si predstavljala očetove obrazne poteze. Bil ji je krušni oče, ki je štel kom ja petinštirideset let-tudi se mu ni poznalo. Kdaj pa kdaj je prihajal domov, toda vedno je raje pomagal ljudem. Denar je dajal v sirotišnico, imel je tri službe in še eno dodatno delo. Zakaj in kdo ga je ubil? Jaz, kajpak…zavzdihnila je in pustila da ji je veter mršil lase. Pa rekel si za vedno…« je potarnala in spustila še nekaj solz. »No, vsaj na lepšem si.« je še dodala in si obrisala solze. Ni vedela kaj jo še, čaka, toda vedela je bila pripravljena sprejeti posledice, za svoje dejanje.
● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○ O ● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○● ○

νєм, ∂α נє zαčєтк, мαυ кσмρℓιcιяαη-zα ηαкαтєяє- ѕαмσ ∂єנтє ρяσѕιм zgσ∂вι čαѕ, ткσ к ѕм žє яєкℓα. ναѕ zηα υѕє šє ρяєѕєηєтιт.
●○●кαкšη ѕє ναм z∂ι zαčєтк؟
●○●η є χ т؟

boste bral?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

16. januar 2014
to je fuul svetovno prosim čimprej next ker me res zanima kaj se bo zgodl
in še enkrat js ne morm verjet ti tak popolno pišeš ti morš postat pisatlca res to bo popolna zgodbica ti sam piši
16. januar 2014
Res ful dober začetek
NEXT
16. januar 2014
u153451
u153451
neeext
16. januar 2014
neext
16. januar 2014
u155957
u155957
Neext!:3
16. januar 2014
O fakk,perfectt *OOOO*
NEEEXXXTTTT
16. januar 2014
u150249
u150249
Neeeext
16. januar 2014
next
16. januar 2014
u154723
u154723
neeeeexxttt!!
16. januar 2014
neeeeeeext
16. januar 2014
Next
16. januar 2014
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
17. januar 2014
neext:3
<33
17. januar 2014
u159403
u159403
Neext takoj *o*
17. januar 2014
u159280
u159280
Nekšt..popounn*
17. januar 2014
u151441
u151441
Tole. Je. Svetouno. *-* ♥
Proosiiim, nextaaj čiimprejj
17. januar 2014
neeeeeeeeeext
18. januar 2014
hvala in next...pride najhitrej ju3. <333
18. januar 2014
neeeeext.!<3
18. januar 2014
Neeeeext supr je
19. januar 2014
u159781
u159781
neeeeeeext fulll dobrr <3
19. januar 2014
hvala usm k ste nextal. upam, da vas bo vsaj polovica brala-teh k ste nextal. <333
♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥





Zazrla se je v daljavo, kjer je opazovala prostrano morje. Lahko bi zakričala njegovo ime, lahko bi se utopila v lastnih solzah ali pa bi jo pobralo zaradi depresije…toda ali bi njen oče, res želel to? Da se uda? Prepusti objemu smrti? »Sigurno ti je lepo.« je hlipala. Ni bila pripravljena na vožnjo . ni želela iti stran od njega…od njegovega doma. »Ja, črviva luknja in krsta. Čisto po njegovem okusu.« globok glas prelit z sarkazmom in alkoholom je prihajal zanjo. Zavila je z očmi in se obrnila na petah. Visok človek, z gostimi rjavimi kodri in zelenimi očmi je prodiral vanjo. V rokah je imel kozarec šampanjca, in se ji priliznjeno nasmihal. »Lepo, da ga pogrešaš.« je siknila skozi zobe in se močneje oprijela ograje. Tako jo je že stiskala, da so ji pobelili členki. »Ljubica, za razliko od tebe na situacijo gledam realistično, za razliko od tebe sem-« roke je dvignila v zrak in mu dala vedeti naj utihne »Za razliko od tebe, sem trezna a ne pijana!« nasmehnil se ji je in se ji nevarno približal »Tom. Tom Smith.« podal ji je roko, v katero je Agge omahovalno segla. Svoje drobno ledeno roko v njegovo toplo dlan. Močno jo je stisnil in jo potegnil k sebi. Stisnilo jo je pri srcu in sprožilo mravljince, ki so tekali po njenem telesu kot da imajo gasilsko vajo. Želela ga je odriniti od sebe pa jo je še močneje prijel, njegov obraz pa je kar zažarel ko si jo je prilastil. Bila sta si tako blizu, da so se njuna čela že skoraj dotikala. »Lepo, te je bilo spoznati,« zapeljivo se ji je nasmehnil »Agge.« samo grdo ga je pogledala. »Kako za vraga veš…« prst si je položil na njene ustnice in jo utišal. »A-a. ne prehitevaj.« po tem jo je odrinil sebe, da se je zabila v ograjo in se odmajal proti izhodu. Zrla je z njim, in preplašeno opazovala njegove plešoče kodre okoli glave. Preden je zaprl vrata so se njegove smaragdno zelene oči spet zazrle vanjo. Dobila je tisti občutek, ki ga nebi smela. Nekaj je narobe ali pa … nekaj na njem ni prav. Smith, kaj? Prekrižala je roke čez prsi in počasi stopila do avtomobila.





»Kje si bila?« Georg je hitro speljal po cesti, da jo je kar premazalo na sedež. Z nohti je zarila v sedežno in ga zaskrbljeno pogledala. Njegov obraz je bil popačen . »Kaj je narobe?« je skoraj šepnila in mu položila roko na stegno »Ne vem. Povej ti meni.« ji je nesramno vrnil ni odmaknil njeno roko, čeprav si je želel njenega dotika. »Nič. Nič ni.« je mirno dejala, čeprav jo je razžiralo odznotraj. »Smo na pogreb povabili kakšnega Toma. Tom Smith.« v sekundi se je zazrl vanjo. Z ledenim pogledom jo je primeril od glave do peta »Smith?« pokimala je. »Kakšen je bil?« skomignila je z rami in naslonila glavo na okno »Kodri, so mu štrleli po vsej glavi, imel je smaragdno zelene oči, in polne rdeče ustnice… in veliko močno postavo, tople dlani, in,« zamislila si je njegovo podobo in polne ustnice, ki niso bile daleč od nje »in, enostavno lep nasmeh.« zavzdihnila je in spet pogledala Georga. Zaskrbljeno jo je opazoval »Zelo natančen opis.« namenil ji je hinavsko grd pogled. Dobro je vedela zakaj se gre. Odprla je vrata avtomobila in izstopila. »Angee!« seje drl za njo. Kako je bila lahko tako neumna, da je lahko to spregledala!? Kodrček se je poigraval z njo in zaradi tega je skoraj že izgubila Georga. Obrnila se je k vratom postala. Želela je pritisniti na kljuko in se zapreti v apartma, do konca življenja. Želela se je zabetonirati v luknjo da nobenemu ne bo škodovala…želela je izginiti. Pogladila se je po čelu in čakala, na nekaj. Kmalu je začutila tople dlani na svojih bokih. Potovale so vedno bolj navzgor in našle pot do njeni rok. »Angge, samo izogibaj se mu. Nevaren je.« ji je šepnil v uho in jo stisnil bliže. Njuna telesa sta se dotikala. Vse kar je potrebovala je bila Georgova topla beseda in objem. Rabila je nekoga ki jo bo pomiril. »Prav.« je šepnila in se obrnila, tako da mu je zrla v oči. Poiskal je njene ustnice in nežno prislonil zraven svoje. Občutek topline in varnosti je zajel oba. Svoje ledene roke je zarila v njegove lase in ga potegnila bliže sebi. »Za vedno?« je šepnila med poljubom ter ga pogledala. Na obrazu mu je igral nasmešek »Za vedno.« pograbil je njeno dlan in jo potegnil z za sabo v apartma.
*
Prebudila se je v objemu, fanta ki ga je ljubila. Pobrala je njegovo majico in si jo vrgla nase. Stopila je v kuhinjo in si pripravila kavo. Sproti se je zavrtela in priklopila računalnik. Vrgla se je na zofo drsala po miški gor in dol. »Tom Smith.« sije šepnila in začela tipkati po računalniku. Vrglo ji je nekaj zadetkov. Kliknila je prvo ikono. Prikazalo se ji je dolgo besedilo. »Ime Tom je priljubljeno v USA. Popularno ime se dostikrat uporablja za prekrivanja pravega imena in ostalo. Mnogi si ga izberejo zaradi lažjega zapisa, ali preprosto ker si lažje zapomnijo.« potegnilo jo je v besedilo, in iskala je še več rezultatov. Na tistemu človeku jo je nekaj motilo. Nekaj kar si še sama ne zna razložiti. Nekaj člankov je pisalo o priimku, vendar na splošno kako je ta priimek pogost. Glasno je zavzdihnila in svoje dolge lase vrgla čez ramo. »Tom Smith.« ime, ki jo je morilo.





♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥♥
beeeedno :$ still hope u like it
je vredno nexta?
19. januar 2014
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttt
19. januar 2014
kaj?! sploh ni bedno!! supr je!!!
neeeeeeext!!
19. januar 2014
u155957
u155957
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT i love it so much :3
19. januar 2014
neeeeext.!<3
19. januar 2014
u151441
u151441
SO FUCKING PERFECT. *-* ♥
+neextt
19. januar 2014
u162463
u162463
neeeeeext<3
19. januar 2014
neeeeeeeeeeeeext
20. januar 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg