Forum
Si lahko predstavljate ljubezen med profesionalnim nogometašem in znano novinarko. No če si lahko oz. če si ne morete je to zgodba prava za vas. V tej zgodbi se lahko zgodi marsikaj nepričakovanega in zanimivega: ljubezen, skrivnosti, obžalovanja, strasti…







Da vam na kratko predstavim vsebino zgodbe in glavno osebo okoli katere se bo pletla cela zgodba:

Zgodba bo govorila o lepi urednici revije Joy (ime revije), je najboljša urednica daleč na okoli piše pa pod imenom Em, njena identiteta je bila vedno skrita zaradi njene varnosti, saj je zaradi tračev, ki jih je pisala o znanih ljudeh marsikoga razjezila. Njena družina misli, da piše za lokalni časopis, saj se tam pojavlja ime Emily F. Nekega dopoldneva ima njen šef Jon prav posebno nalogo za njo. Za njeno kolumno se bo morala vrniti v domač kraj, da bo lahko napisala dober članek. In tako se v njeno življenje spet vrne Matthew, poklicni nogometaš ameriškega nogometa in njena ljubezen iz otroških dni.
Njuno življenje se bo za sto procentov spremenilo. In ne eden ne drugi si take spremembe v življenju ne želita.

Glavna oseba: Emily Fonseca







Starost: 26 let
Kraj bivanja: New York
Rodni kraj: Ohio
Izobrazba: Diplomirana magistra medijstva
Kratek opis: Dolgi rjavi lasje, sive oči, 163 cm, 56 kg.
Karakteristika: pozitivna, prijazna, zabavna, odločna

To je čisto na kratko o sami zgodbi če pa vas zanima podrobna vsebina pa berite, komentirajte, izražajte svoje mnenje….

Se že veselim bralcev
19. julij 2015
1 DEL
Vse je izgubilo smisel. Vse je bilo brez veze. Tudi ptiči, ki so se oglašali z dreves, ki so segale vse do tretjega nadstropja sosednjega bloka, se ji niso zdeli zanimivi. Ponavadi so ji ukradli vso pozornost in jih je poslušala ure in ure, saj se je zaradi njih počutila kot doma. Niso je zanimali niti ljudje, ki so hodili mimo bloka z dežniki v rokah. Niso bili zanimivi. Vse je bilo brez smisla, si je mislila Emily. Emily je sedela na okenski polici in opazovala dežne kapljice, ki so udarjala po njenem oknu.






KLIK NA SLIKO

Opazila je sosedo Abigail, ki je s polnimi rokami vrečk, prihajala iz trgovine in tekla preko ceste. Abigail je bila upokojena učiteljica matematike, čeprav je učila najbolj beden predmet na šoli so otroci vseeno k njenim uram prihajali z veseljem. Najverjetneje se bo v kratkem odpravila proti morju, saj je samo pred dopustom nosila toliko vrečk iz trgovine. Kasneje se ji na morju pridržijo še otroci z njenimi vnučki. Kot vsak začetek poletja, tudi ta ni bil nič drugačen. Vse to bi Emily v vsakem drugem trenutku zelo zanimalo, celo iz stanovanja bi stekla in ji pomagala s vrečkami po stopnicah. A ta dan ne. V tem popoldanskem dnem, ni videla nikakršnega smisla več. Kar se nje tiče bi se lahko svet ustavil. Mrko se je uzrla po stanovanju, globoko je vdihnila skozi nos, kot bi hotele vdihniti ves zrak, ki je krožil okoli nje. Stanovanje je bilo tako prazno. Že dolgo je pogrešala nekoga zraven sebe, ampak odkar se je razšla s Tiborjem, se ni mogla nikakor spustit v resno razmerje. Mogoče jo je bilo strah vnovične prevare. Tibor jo je prevaral s njeno najboljšo prijateljico že iz osnovne šole in to je trajalo več kot tri leta, skoraj od začetka njunega razmerja. Nikoli si ni mislila, da je obkrožena s takimi ljudmi. Pomislila je na vse skupne trenutke in še zdaj ji ni jasno koko že prej ni opazil znakov varanja, saj sta bila tako očitna. Stresla je z glavo, kot bi želela da izginejo spomini na Tiborja iz njene glave. Na mizi je zavibriral telefon, ki je za trenutek osvetlil temačnost stanovanja. S počasnimi gibi se je odpravila do mize, kjer je malo prej vibriral telefon. V roke je vzela telefon in ga prižgala, s prstom je potegnila čez ekran, kjer se je prikazalo sporočilo.







Gospodična Emily Fonseca, takoj ko bo mogoče se prikažite v uredništvu, res je nujno, je na ekranu prebrala sporočilo šefove tajnice Olivie. Telefon je odložila v torbico in si oblekla jakno, ki je visela na stolu. Pograbila je torbico in si na hodniku obula čevlje in v roke vzela še dežnik. Za sabo je zaklenila stanovanje in je že hodila po ulici do uredništva. Že od malih nog je sanjala, da bo nekoč urednica uspešne revije Joy in ko je prispela v New York se ji je takoj nasmehnila sreča, saj je lahko preko študija delala kot pripravnici v njeni sanjski službi in v petih letih odrekanja in žrtvovanja je postala urednica za žensko kolumno in rumeni tisk. In tako kot danes se je morala odpraviti v pisarno, takoj ko jo je hotel šef. Čez pet minut je mokra od dežja stopala po dolgem hodniku in potrkala na masivna lesena vrata. »Naprej« je zaslišala ženski glas, ki se ji je nasmehnil ko je stopila čez vrata.






OLIVIA

»Dober dan« sem pozdravila z kančkom veseljem saj se mi je danes res vse zdelo, da je brez smisla. »Še dobro, da ste prišli tako hitro« se je kar brez odzdrava začela dret po pisarni. Z rokami mi je nakazala naj kar vstopim, da me šef že pričakuje. V odgovor sem se samo nasmehnila in se z težkimi koraki napotim proti lesenim vratom. Na rahlo sem potrkala in pred odgovorom vstopila v pisarno. Za mizo je v revijo zatopljen sedel šef Jon.






JON

»Dober dan« sen vljudno pozdravila in se usedla na stol nasproti njega. »Emily mi lahko poveš kako se je lahko to zgodilo« mi reče in mi na mizo vrže konkurenčno revijo, ki jo je malo prej z zanimanjem bral. Z zanimanjem sem jo prijela v roke in jo na hitro prelistala.

Next?
Kaj je tako nujno, da se je morala Emily pojaviti v pisarni?
Vam je všeč?
20. julij 2015
u196009
u196009
Ful dobr! Hitr nadaljuj NEEXT
20. julij 2015
Evola prvi next za mojo prvo bralko
_______________________________________________________________________________

2 DEL
Takoj je opazila, da je njihova kolumna popolnoma ista kot njena, ki jo je nameravala poslat jutri v tisk. Skoraj je padla s stola. »Gospod pojma nimam, kako se je lahko moja kolumna pojavila v tej reviji« je s tresočim glasom govorila v enem dihu. Zamišljeno jo je pogledal in prišel okoli mize. »Emily, da ne boš razumela narobe, nihče ne krivi tebe, jaz se dobro zavedam, da si mi najbolj zvesta delavka, ampak me zanima kdo je imen dostop do tvoje kolumne« jo je prijel za ramo in jo pogledal direkt v oči. »Samo jez imam ključe predala, kjer shranjujem vse svoje kolumne« solza ji steče po licu. »Še imaš kako kolumno, ki je na temo poletnih avantur« je spremenil temo in se usedel na rob mize. Ni imela moči izreč katere koli besede, zato je samo prikimala. »Potem jo pojdi iskat in mi jo prinesi, še danes bomo dali revijo v tisk« na kratko reče in zaploska z rokami, kar je pomenilo zgani že svojo rit nekam. V trenutku je vstala in s hitrimi koraki odhitela v svojo pisarno.





PISARNA
Ko se je usedla na svoj stol je končno mirno zadihala. Obrisala si je sledi maskare od solz. Po kratkih vdihih je končno lahko trezno razmišljala. Odklenila je spodnji predal in iz njega izvlekla kolumno, ki jo je hotela izdat že lani, ampak je prišlo do sprememb zaradi menjave tiskarne. Predal je zaklenila nazaj in se vstala iz vrtljivega stola. Za sabo je ugasnila luč in zaprla vrata in jih za vsak slučaj zaklenila. Nikoli ni zaklepala vrat, ampak danes jih je, čeprav so ji kolumno že tako ali tako ukradli. Čez par minutk je sedela v Jonovi pisarni in čakala na odobritev kolumne. »Odlično spet me presenečaš« se je na kratko nasmehnil. »Hvala« se je nasmehnila nazaj in sramežljivo pogledala skozi okno, ki je imelo odličen razgled na mesto.





RAZGLED
»Lep pogled na mesto, kajne?« zmoti njeno zamišljenost. »Razgled je res čudovit in mesto prav tako, ampak pogrešam dom, kjer je mir in tišina« se rahlo nasmehne in ga iskreno pogleda. »Verjamem, da pogrešaš dom in domače, ampak trenutno ni primeren čas za dopust« mi vrne pogled. Na kratko je prikimala, saj se je tega dobro zavedala. Reviji zadnje čase ni šlo ravno najbolje, številke bralcev so strmo padale od kar se je na tržišču pojavila nova revija Fashion, ki ji je povrhu vsega ukradla še kolumno. »Emily, če mi nimaš več kaj za povedat lahko greš domov« jo iz zamišljena zbudi globok glas Jona. »Hvala, se bom kar odpravila« se vstane iz stola in v roke vzamem vse svoje stvari. »Nasvidenje in odpočij si, saj si potrebna spanca« se obrne od ekrana in ji namen kratek pogled. »Lahko noč« je kratko odgovorila in z roko pritisnila na kljuko, da so se vrata odprla. Za vrati je Olivie na kratko dvignila pogled iz računalnika in se vrnila nazaj k svojemu delu. Tudi Emily se nisem zmenila za njo, s svojo hojo je nadaljevala dokler ni prišla iz uredništva. Na ulici je globoko vdihnila, ni je motilo če so kapljice dežja padale na njo. S kratkimi koraki je hodila po ulici mimo ljudi, vsem se je nekam mudilo samo njej ne. Ko je pomislila na prazno stanovanje, jo je zmrazilo po vsem telesu. Ni ji preostalo drugega, kot da se vrnem v stanovanje, čeprav v prazno. Ko je stopila v zavetje stanovanja, je kar voda od dežja tekla iz njenih oblačil. Brez odlašanja je šla direkt v kopalnico. Komaj takrat je začutila mraz, ki jo je premrazil vse do kosti. V kad si je nalila toplo vodo in s sebe slekla vsa oblačila. Voda, ki je bila okoli nje, je sprostila vse mišice, misli so kar odplavale vstran. Po uri sproščanja se je ovila v brisačo in nase navlekla majčko, ki jo je imela za spanje. Utrujena se je ulegla v posteljo in v snu zaspala.

NEXT ?
Mnenja, komentarčki, vse pride vedno prav
21. julij 2015
next
21. julij 2015
Neeeext
21. julij 2015
TOTALLY A-W-E-S-O-M-E
+ SM NOVA BRALKA K OBOZUJE TVOJO ZGODBO
tvoja zgodba je perfect
tk da
P
L
E
A
S
E
NNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNN
EEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT
21. julij 2015
sori k tezim a lohk prosm posvecujes next
PLOSIMM
21. julij 2015
u196009
u196009
NEEEEEXT
p.s. hvala za posvečen next ;-D
21. julij 2015
nexttt
21. julij 2015
Supr zgodba,
Nextttt+nova bralka.
21. julij 2015
neeeeeeext nova bralka
toooop zgodbica
komi čakam nadaljevanje
22. julij 2015
nneeeeeexxxxttttt nnuujnooooooooooooo!!!!
p.s. nova bralka in zgodbica je zeloooo dobraaaa
22. julij 2015
Super, da vam je moja zgodbica všeč in upam, da vam bo tudi nadaljevanje. Ta next na posebno željo posvečam vsem vam, ker sem res vesela, da ste si vzele čas in prebrale del moje zgodbe:**
_____________________________________________________________________________

3 DEL
Prvi jutranji žarki so skozi okno posijali okoli šeste ure. Emily je imela ravno dovolj časa, da se je uredila za v službo. Še cappuccino si je lahko pripravila in ga v miru spila na balkonu. O včerajšnjem slabem vremenu ni bilo ne duha ne sluha. Bilo je šele jutro in je bilo že dobrih 24 stopinj. Ura na zvoniku iz bližnje cerkve je odbila sedem, zato se je odpravila v notranjost stanovanja, sicer bi zamudila v službo. Skodelico je odložila v korito in po poti pograbila še papirje, ki so ležali na mizi in jih spravila v torbico. Na hodniku je pograbila jaknico in obula čevlje z visoko peto. O včerajšnji slabi volji ni niti razmišljala, saj si že na vse zgodaj ni želela pokvariti dneva s slabimi mislimi. Z nasmehom na obrazu je pozdravila sosedo Abigail, ki je v avto zlagala kovčke.






ABIGAIL

Verjetno se je odpravlja na morje, kot je včeraj predvidevala pomisli in pot nadaljuje po ulici. Do uredništva je imela peš slabe pol ure hoje, v službo je vedno odhajala peš saj je po poti vedno dobila inspiracijo za kolumno, ki je bila vedno prava uspešnica in požela vedno same dobre kritike. Tako je bilo mnenje šefa Jona in tudi sama se je strinjala s tem. Misel na ukradeno kolumno, je naredila tanko črto čez ustnice, ampak se je hitro prelevila v nasmeh. »Dobro jutro« jo je že na vratih s kavo v roki čakala dobra prijateljica in sodelavka Madison.






MADISON

»Dobro jutro« se je približala in jo na kratko objela. Odprla je vrata uredništva, kjer je že mrgolelo pridnih delavcev. Skupaj sta odkorakale do njene pisarne, kjer sta imeli vsaj malo zasebnosti. V tej pisarni presedita ure in ure in govorita o vsem mogočem. To je bila že njuna rutina, da sta se pred sestankom usedli v pisarno in govorili o preteklem dnevu. Madison je bila prav tako kot Emily urednica, ampak piše o nasvetih za vsakdanje življenje. Verjemite pomagala je že marsikomu v tem je res dobra. »Včeraj sva bila z Joshuem na nebotičniku, morala bi videti kak razgled je z vrha« je veselo začela čebljat o svojem fantu še preden sta stopile v pisarno. »In ne boš verjela, kaj je storil…« se je ustavila in ji polomila roko pred nos. Od osuplosti, ji je čeljust kar sama padla dol. »O moj bog in ti mi komaj zdaj poveš, kako si lahko taka« prime njeno roko in občuduje diamant, ki se je svetlikal s prstanca leve roke.







»Veš, da nisem imela časa za sporočilo, saj sva bila preveč zaposlena« se je zvito nasmehnila iz naslonjača nasproti mize. V njo je zalučala žogico, ki je bila na mizi zraven svinčnikov. Oči so ji od sreče kar žarele. Madison in Joshua sta bila skupaj že šest let in bilo je že res vprašanje časa, kdaj bo šel na kolena in jo vprašal če bo za vedno samo njegova. Res je bila vesela za njiju. Ko sta se z Madison spoznali, sta se ravno z Joshuem preselila v skupno stanovanje. Sede jo je opazovala, kako se je smehljala in kako so ji oči ob pogledu na prstan zažarele. »Kako te je zaprosil« prekine njeno zasanjanost z vprašanjem. »To bi morala videti, že od kar sva se odpravljala je bil tako živčen« začne pripoved in za trenutek utihne. Emily jo le v pričakovanju gledala, ni hotela nič reči saj je vedela, da Madison zbira besede s katerimi bi ji opisala vse kar je želela vedeti. »Na večerji se ni in ni mogel sprostiti, govoril je kar nekaj v tri dni, brez repa in glave.« »Ko pa se je spustil mrak in so na nebu zasijejo prve zvezde, ki so se lesketale v soju lune, me je Jashua prijel za roko in spregovori tiste besede, ki sem jih čakala že od malih nog: Bi se poročila z mano?« nadaljuje svojo pripoved. »Veš kako me je šokiral sploh nisem pričakovala snubitve tako, kar naenkrat« me pogleda z najbolj iskrenim pogledom. »Seveda sem mu rekla ja in potem veš kje se je vse skupaj končalo« se zasanjano nasmehne kot, da bi želela podoživeti prejšnjo noč. »Malo se lahko brzdaš« spregovori Emily po dolgih minutah njena tišine. Nagajivo se ji nasmehne in pomežikne. »Kako pa je bilo kaj pri tebi« se zresni in se nagne naprej. »Kaj ti naj povem, včeraj sem celi dan razmišljala o Tiborju, ukradli so mi kolumno in jo objavili v naši konkurenčni reviji« pove v enem stavku, brez vdiha ali izdiha. Začudeno me pogleda in se nagne nazaj na naslonjalo. »Prvo kot prvo Tibor ni vreden tvojega časa preboli ga že še manj pa Fiona, ki mi naj ne hodi blizu saj bi jo najraje ubila, ampak mi ti ne dovoliš, drugo kot drugo pa si tako dobro urednica, da si to profesionalno uredila, kot vedno« je z mirnim in počasnim glasom spregovorila po dobri minuti tišine. »Gospodična Emily, za dobrih pet minut se začne sestanek« se oglasi telefonska tajnica. Obe z Madison se vstaneta s stola in pograbita vsaka svojo knjigo kamor zapisujeta kar pove šef in vse zamisli, ki jih dobita na sestanku.
_____________________________________________________________________________

Naxt, komentarček, mnenje.....
22. julij 2015
u196009
u196009
Enkratno!
Neeeeeeext
22. julij 2015
neext
22. julij 2015
nextttttt
22. julij 2015
Next
23. julij 2015
Cool nadaljevanje, nexxtt!!
23. julij 2015
Se upravičujem, ker nisem nextala že včeraj. Hvala vam punce, da berete, lahko pustite še kako resno mnenje o zgodbi, recimo, kaj vam ni všeč in če bi kaj spremenile z veseljem vam bom prisluhnila
______________________________________________________________________________

4 DEL
S hitrimi koraki sta odšle v zgornje prostore, ki so bili namenjeni sestankom. V zgornjem nadstropju so se nahajale 3 sobe, od šefa pisarna in dve sobi za sestanke. Ena soba za sestanke je bila namenjena za urednike in ostale novinarje, druga pa za osebe izven uredništva, ki so prišle k njim uradno. Udobno sta se namestili na kavč, ki je bil v tej sobi najbolj udoben.





SOBA ZA SESTANKE

Za njima so v sobo prihajali še drugi uredniki, ki jih je poznala samo po imensko in za katero kolumno so pisali, vse ostalo je ni zanimalo. V vseh pretih letih dela v reviji se je Emily z Madison in šefom spustila v prijateljski odnos in to je ni niti malo motilo, saj je ločevala službeno od privatnega. »No, družinica, pa začnimo« je že na vratih spregovoril Jon. Jon je revijo prevzel po ženini smrti, ki se je borila z rakom. Hellen je bila res uspešna ženska, v nas je videla družino, to Jon rad izpostavlja še danes. Večkrat mi je omenila, da bi bila njena hčerka točno taka kot je danes Emily, saj sta bile približno enakih let. To je bilo Emily vedno v čast. Jon in Hellen sta imela hčer, ki pa se je rodila s prirojeno boleznijo, pri dveh letih se je nehala boriti proti Edwardovem sindromu, čeprav so vsi vedeli da je bolezen neozdravljiva, so vedno imeli upanje, da bo njihov Joy odrasla v čudovito punčko. Takrat se je Hellen odločila ustanovit revijo Joy, ki jo bo vedno opominjala na njuno hčer. Mogoče je zato Emily že kot majhna deklica našla navdušenje v reviji. Hellen je vedno znala vodit revijo, tudi Jon ni slab, ampak Hellen, je le bila Hellen. S to mislijo je pogledala Jona, ki je v življenju izgubil dve svoji najdražji osebi in še vedno vztraja pri reviji, kot je to počela Hellen za Joy. »Kje bomo začeli danes« se je razgledal po prostoru. Tudi Emily se je razgledala po prostoru in se s pogledom ustavila na Benu, ki se je vedno javil da bo začel prvi, ampak danes je ostal tiho. »Saj preden začnemo, bi vam rad povedal, da bo naslednja številka namenjena najini petindvajseti obletnica poroke z mojo Hellen« je s tresočim glasom prerezal tišino, ki se je nabrala v prostoru. »Ne glede na vse kaj sta s Hellen preživela, jo še vedno ljubi« je Madison zašepetala komaj slišno. »Če se bom kdaj poročila, potem se bom poročila s takim moškim kot je on« sem nadaljevala njeno misel. »Potem mora biti naslednja številka revije res nekaj posebnega« se oglasi Madison in se ozre po prostoru. »Potem bomo kar začeli pri tebi Madison.« »Za razliko, do zdaj bi napisala nekaj povsem drugačnega.« Vsi so jo z zanimanjem pogledali. »Če posvečamo številko poroki, bi jaz lahko iskreno spregovorila o večni ljubezni, ki traja celo po smrti ljubljene osebe« je povedala s nežnim glasom, ki je donel po sobi.





»Odlična zamisel, danes take ljubezni skorajda več ni« se rahlo nasmehne z resnim izrazom na obrazu. »Leah, o čem boš pisala ti« se je obrnil proti majni Azijki, ki je bila tukaj že od kar je Emily prestopila prag te stavbe. Emily je le nemo opazovala dogajanje okoli sebe in poslušala vse mogoče ideje in pričakovala, da bo Jon končno poklical njeno ime. »Ima še kdo kaj za povedat« kar na enkrat spregovori Jon. Kot iz transa se je Emily obrnila proti njemu. »Ja gospod, nisem še dobila teme o čem lahko pišem« se takoj oglasi. »Emilly, za tebe imam prav posebno nalogo, o kateri bova govoriti na samem« mi nameni kratek pogled in se nasmehne ostalim. »Kot veste so od Emilly kolumno včeraj objavili v naši konkurenčni reviji Fashion, zato bo do nadaljnjega vse kar bo pisala Emilly ostalo skrito, jasno?« Vsi so samo prikimali. »Potem mislim, da smo za danes končali« se vstane. » Emilly, pričakujem te v pisarni« na kratko reče in izgine za lesena vrata. »Grem kar pisat« se mimo mene prikrade Madison. V sobi je kar naenkrat sedla sama in ni ji preostalo drugega, kot da se je odpravila proti Jonovi pisarni. Na rahlo je potrkala na vrata in vstopila. Jon ni nikoli odobril vstopanja v pisarno, saj so njegova vrata pisarne za vse delavce bila odprta štiriindvajset ur na dan.
_____________________________________________________________________________
NEXT, komentarčki, mnenje in še kaj se najde
24. julij 2015
u196009
u196009
Neeeext
24. julij 2015
Neeext komaj čakam nadaljevanje
Bi še kaj pokomentirala ampak je slab internet (;
24. julij 2015
next
24. julij 2015
zelo mi je všeč zgodba je nekaj novega, tvoj stil pisanja mi je všeč. vsake toliko časa sicer zasledim kakšno slovnično napako, ampak nič bistvenega. tak da kr nadaljuj, ker komaj čakam nadaljevanje
neeeext
24. julij 2015
neeeeext
24. julij 2015
next
24. julij 2015
Next, všeč mi je ker je malo drugačna od ostalih zgodbic pišeš pa supr tko da nadaljulj tko k znaš
25. julij 2015
nextttttt!!!!!
25. julij 2015
Hvala, vsaki posebej in na tak trenutno deževen dan vam namenjam novi next
Še posebaj hvala za mnenje, se bom potrudila da bo napak čin manj
______________________________________________________________________________

5 DEL
Ko je Emily odprla vrata je v njo butnil hladen zrak od klime. V uredništvu je bilo vedno hladno, ampak ne tako kot v Jonovi pisarni. Jon je dvignil pogled iz revije Joy, ki je izšla danes. »Kar usedi se« je nakazal na stol nasproti njega in zaprl revijo. Brez ugovarjanja se je usedla na stol in na mizo odložila beležko in kuli. »Emily, čisto na kratko ti bom obrazložil vso situacijo« je začel Jon in se naslonil na naslonjalo. Emily je na široko odprla oči. »Včeraj sem ti rekel, da ni ravno primeren trenutek za dopust, ti lahko danes povem, da boš lahko obiskala domači kraj in dobila delovni dopust.« »Kako, ne razumem« je Emily začudeno pogledala. »Dobil sem informacijo od zelo zaupne osebe, da je Matthew Amell, profesionalni ameriški nogometaš za Ohio Strate, v Delaware, kolikor vem v tvojem domačem kraju, naj bi si vzel šest mesecev dopusta in ker je zelo nedostopen za novinarje in svoje zasebno življenje dobro skriva pred javnostjo je zelo zanimiv za vse novinarje in tudi za našo revijo bi članek o njegovem zasebnem življenju, dvignil priljubljenost.« Ob omembi imena Matthew Amell, je Emily dobila kurjo polt. Matta je še kako dobro poznala, bila je njena srednješolska ljubezen, ki jo je v New Yorku želela na vse pretege pozabiti in jo tudi je ko se je v njeno življenje prikradel Tibor. O Mattu je vsaki dan slišala kako novico, kako je odločil tekmo oz. da je v sezoni zadel največ skorov za ekipo, ampak res, da o njegovem zasebnem življenju ni nikoli slišala nič, kar je tako daleč ni niti malo motilo. »Kakšna pa je moja naloga« je svoje razmišljanje prekinila s pomembnim stavkom. »Nekako se moreš približati Matthew in ga pripraviti do tega, da ti bo zaupal, lahko greš celo tako daleč, da se bo zaljubil vate in ti povedal vse svoje skrite načrte za prihodnost in ti zaupal kaj o svoji preteklosti, lahko napišeš kar koli samo, da se povezuje z Mattovim življenjem.« Emily, je o Mattu vedela zelo veliko, ampak šefu tega ni nameravala povedati, saj bi si s tem odkrižala delovnega dopusta. Svojo družino je zelo pogrešala, za mamo in očetom se je vsake toliko slišala po telefonu, z bratom pa se že pet let ni pogovarjala in res si ga želi videt tako kot vso ostalo družino. »Za kolumno imaš natanko pet mesecev časa in v tem času lahko pišeš druge kolumne in mi jih pošiljaš na gmail.« Emily je v roke vzela črno beležko in si vse kaj ji je šef v kratkem času povedal zapiše. »Emily, bodi res previdna, da te ne odkrije, ker nočem nobene tožbe in nočem, da se ti kaj zgodi, okej?« »Seveda bom previdna, kar brez skrbi« se je kratko nasmehnila, v mislih pa je že kovala načrt, kako bo s kolumno Mattu uničila življenje tako kot je on njej v srednješolskih časih. Matt je bil dve leti starejši od Emily, čeprav je bila Emily na skrivaj zaljubljena vanj, sta se navzven vedno sovražila in kregala. Emily je bila prava piflarka in nikoli ni dala nič na svoj videz.





EMILY KOT NAJSTNICA

Nekega poletnega dne malo pred koncem njenega drugega letnika jo je Matt pred celo šolo osramotil, saj je čisto po naključju izvedel, da je zaljubljena vanj in ker si najbolj priljubljen fant ne more privoščiti, da bi bila taka piflarka zaljubljena vanj, jo je moral osramotit. Najbolj pa jo je prizadelo, da se njen brat ni postavil zanjo in se je smejal vsaki besedi, ki ji je izrekel Matt. In od tistega dne se je Emily spremenila v popolno drugačno oseba, postala je kapetanka navijačic in celo kraljica spomladanskega plesa.





SPREMENJENA EMILY, KOT NAJSTNICA

Ampak Matt tega ni nikoli videl, saj je še isto leto odšel na Ohio univerzo za ameriški nogomet in od takrat ga v živo ni videla nikoli več. Njen brat James je odšel študirat pravo na Yale in sta se z Mattom videla še veliko krat med prazniki, ampak se je Emily vedno izgovorila in odšla k takrat svoji najboljši prijateljici Fioni. Njena mama je nekoč celo izjavila najbolj neumno idejo, da bi se lahko Emily in Matt poročila in ji dala vnučke, saj sta se družini zelo dobro razumeli, ampak Emily o tem ni hotela nikoli nič slišati, celo njegovo družino je ignorirala in vedno našla izgovor, da mora nekam it pa če je bila to zima ali poletje, je raje zmrzovala na postaji ali sedela v knjižnici kot pa, da je bila v družbi Mattove družine, razen z njegovo starejšo sestro Mary sta se dobro razumeli. Mary je dobro vedela za vse tegobe, ki so mučile Emily in se večkrat postavila za Emily, ko se ni več mogla branit pred moško družbo. Ampak zdaj je prišel čas, da bo lahko Emily pokazala zobe Mattu in se maščuje za vsako žalo besedo.
__________________________________________________________________________

Se bo Emily uspešno maščevala ali bodo njena čustva vplivala na kolumno in njeno življenje?
Kakega si predstavljate Matta?
Next, komentarčki, mnenja.....
25. julij 2015
o zabavno
neeeext!
25. julij 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg