Forum
veliko ljudi ima občutek, da se v njihovih hišah dogaja nekaj paranormalnega. lahko delim svojo zgodbo z vami.

ali verjamete v duhove?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

23. junij 2016
Next
23. junij 2016
živim v zelo stari hiši. prababica pravi, da je stara preko 100 let.
v njej živim že vse življenje in v vsem tem času sem v njej opazila nekaj srhljivega.
ko sem imela praznovanje za moj sedmi rojstni dan sem na mojo mini zabavo povabila tri moje najboljše prijateljice. toliko let je že minilo, da sem skoraj že vse pozabila, a nekaj trenutkov se mi je vtisnilo v spomin.
očeta ni bilo doma delal je do poznih ur kakor še do zdaj. mama je pa pekla pico za nas. me smo risale v moji mali sobi. imela smo kop barvic. flomastrov nismo imele. mama mi jih ni pustila imeti, saj sem z njimi risala po zidu. spravljeni so bili v moji visoki omari, kjer jih nihče ni mogel doseči razen mojega očka, še mama je potrebovala stol.
naveličale smo se risanja in odšle v kuhinjo pomagat mami delat pico. takrat se je iz moje sobe zaslišal trušč. nihče se ni menil zanj.
kasneje ko smo pojedli, smo šle pospravit barvice, da bi se igrale nekaj drugega.
vse barvice so bile razmetane po tleh. omara je bila odprta in pod njo so bili raztreseni flomastri. zid je bil popisan tako s flomastri kot z barvicami in na zidu je pisalo moje ime. seveda smo morale vse to pospraviti. mama in oče sta se jezila čeprav smo vse trdile, da nismo bile me. me tri smo še vedno prijateljice in vse se še predobro spomnimo tega trenutka.

iz leta v leto pa je postajalo vse hujše.

Next?
23. junij 2016
Next
23. junij 2016
do mojega 11 leta je sledilo še kar nekaj dogodkov: izrazito nihanje v temperaturi, kar me je zelo plašilo, a to še ni bilo vse. trkalo je po stenah, ko sem bila sama doma. nekaj mi je prišepetovalo, slišala sem kako se je gretje vode samo upalilo, se vrata zaprla ali odprla ali se enako zgodilo z omaro ali predalčnikom... nekaj povsem drugega pa je če začneš to videvati. dejansko videvam kako se vrata sama od sebe zaprejo, kako se predal odpre, miza premakne. saj sem se malo navadila že na te stvari, a moje prijateljice se niso. za vsak rojsni dan povabim vsaj 3 prijateljice. ko se imela 9 let je ena zbežala iz hiše ker jo je nekaj prijelo za roko. noče več niti na obisk. hvala bogu da moja BFF vstraja z mano, res je prava prijateljica.

to se je zgodilo po zimi. velikokrat sem bolna. seveda sem bila sama doma. babica ne more skrbeti zame saj skrbi za prababico. starša sta v službi, brat v šoli. ko sem vstala sem šla v dnevno sobo. okno je bilo odprto, pozimi. starša nikoli ne pustita odprtega okna pozimi, še posebno ne ker sem bila bolna. zaprla sem okno, vzela ko in se pogrnila na kavču. vžgala sem tv. gledala sem Labirint na HBO OD. ko sem končala z gledanjem dem še malo pregledala kanale. nič pametnega na sporedu. zaprla sem TV. ravno sem se vlegla da bi zaspala, se je radio pod TV-jem prižgal. ''no prav, bom pa poslušala glasbo'' sem rekla na glas, zadnje čase sem se pogovarjala z bitjem v hiši, vsaj eden na svetu me je poslušal. radio je zamenjal program na rokovsko glasbo. ne maram je.
'' lahko prosim nehaš?'' sem glasneje rekla. radio je glasbo navil do konca na glas, da sem si morala zamašiti ušesa. šla sem do njega in ga ugasnila, takoj ko sem se obrnila, da bi se ulegla se je nazaj prižgal. entiteta se zafrkava z mano. zaprla sem ga a sem z lastnimi očmi videla kako se je nazaj prižgal.
'' nehaj !!'' sem zavpila in radio se je ugasnil iz kota sobe pa je proti meni priletel CD iz omare. komaj da sem se sklonila in cd je priletel v zid. zaslišala sem ropotanje v moji sobi. stekla sem tja in postelja je bila premaknjena na drugo stran sobe. pri oknu je stala črna postava. zakričala sem. postava se je obrnila in izginila pred mojimi očmi !
stekla sem v dnevno sobo se pokrila z deko in do bratovega prihoda iz šole si nisem upala niti na stranišče.

v sanjah me še vedno preganja senca pred oknom. to je bilo prvič ko se mi je entiteta sploh pokazala.

Next ?
15. julij 2016
Nextt

http://www.igre123.com/forum/tema/nasveti-/186928/

-prosm za sodeovanje
15. julij 2016
Že za vnaprej se opravičujem za slovnične napake.
Če kdo ne verjame je to njegova stvar.

Imela sem 11 rojsni dan. Zvedela sem da se na moj rojsni dan aktivnost paranormalnega očitno zviša, kot, da bi mi skušalo uničiti zabavo in dan nasploh. Torej res sem imela zabavo a se za začudenje ni zgodilo nič nadnaravnega kar bi plašilo moje prijateljice, meni pa se je dogajalo marsikaj. Nisem jim tega pripovedovala na zabavi, da jih ne bi plašila. Povedala sem jim drugi dan v šoli. To zgodbo so slišali tudi ljudje ki me že celo življenje zafrkavajo zaradi tega. Nina, Anej in Žiga. Smejali so se mi ni me zmerjali da sem psihopat. Nasmehnila sem se jim in jih povabila k meni domov prespat. Privolili so saj kaj naj bi s tem izgubili. Nasmehnila sem se in si mislila svoje. Res so v soboto prišli vsak s svojo spalno vrečo. Sami smo bili doba. Starša sta šla v toplice, sama bratca sem pa prepričala, da je šel prespat k svojemu prijatelju za cel vikend. Že na vhodu so se smejali.
Čez dan se ne dogajalo nič. Zvečer smo igrali nekaj časa remi in nato smo slišali 3 udarce po zidu in hojo po hodniku. Začelo so se smejati in govoriti da sem smešna in da je vse nastavljeno. Kasneje okoli 2-h (dali smo si izziv da prebedimo celo noč) smo se igrali resnica, izziv in šotorčki. Deset minut smo si dajali same resnice zato sem jaz popestrila z izzivom. Izziv mi je dala Nina. Rekla mi je naj grem na hodnih v temi in vprašam svojega duhca če obstaja. Že če sem pomislila da bom na hodniku sama in še v temi me je streslo. Sprejela sem izziv. Pahnili so me na hodnik in zaprli luč. Šli so nazaj v dnevno sobo. '' ali obstajaš'?'' sem glasno prašala v temo, da bi to tudi prijatelji slišali.
Takrat so se zaloputnila vrata dnevne sobe in od strahu sem stekla v kopalnico. Odprla sem luč in se zazrla v svoj odsev. Že sem pričakovala da bom za sabo zagledala postavo, sem iz dnevne sobe zaslišala krike in bobnenje. Res da me je bilo strah a sem vseeno stekla v dnevno sobo. Tam sem zagledala Nino premočeno, Aneja ki je sedel na tleh in ječal in knjige okrog njega, sedel je pod omaro s knjigami. In Žiga ki se je stiska na kavču bel kot stena. Vprašala sem kaj je bilo. povedali so mi da je kozarec sam od sebe zletel k nini in se zaletel vanjo. Anej se je hotel skriti za omaro in na glavo da mu je padel cel kup knjig ( malo so pretiravali saj so na tleh bile samo 2 knjige. In Žiga je zlezel na kavč kakor strahopetec. Po petih minutah so spakirali in odšli domov.
Zdaj me zmerjajo s čarovnico, a vsaj vedo da so moje zgodbe resnične.
15. julij 2016
Next
15. julij 2016
Od nekdaj sem vedela da me ima ON na piki. Starši mi nikoli niso verjeti niti besedice. Brat mi je verjel, nekako. Njemu so se zgodile le 2 grozni stvari, ki se meni ves čas dogajajo.
Najprej sem mami namigovala, a je rekla samo, da o tem ne ve nič. Nato sem ji povedala mojo zgodbo, rekla je da si samo domišljam in da duhovi ne obstajajo.

Zdaj sem NJEGA videla že velikokrat, prikazuje se mi ob najbolj neprimernih trenutkih in me plaši. Zdaj lahko vidim kako hodi skozi hodnik. A mi nihče ne verjame.

Če ne verjamete je to vaša stvar.

Imam hudo alergijo in astmo. Zato me je zdravnica dala na zdravljenje na Debeli Rtič. Komaj sem čakala, da grem tja. Nič več prikazovanja in videvanja srhljivih reči. Končno se bom oddahnila.
Bil je komaj junij in še šola, malo bom mogla še počakati.

Pakirala sem in hkrati poslušala glasbo. Ni mi bila tako všeč ker je bila bratova ACDC.
Mama mi je dala največji kovček, ki je bil v hiši in šla sem ga zamenjat na podstrešje . komaj da sem veliki kovček zvlekla po strmih stopnicah. Izbrala sem manjšega. Začutila sem kako me nekdo opazuje in se obrnila proti oknu. Ta je bil. Črna postava je gledala vame z rdečimi očmi. Stala je za neko staro odprto škatlo in nato se je razblinila. Bila sem šokirana saj mi še ni sta tako blizi. Od mene je bil oddaljen le 3 metre. Stekla sem proti stopnicam in tako hitro kot sem mogla šla v sobo. Spakirala sem in zadrgnila kvček. Res me je zanimalo kaj je v tisti škatli.
Šla sem nazaj gor in se prepričala da ga ni. Odprla sem škatlo- v njej je bilo kup otroških knjig. Zmetala sem jih ven in na dnu našla dva zvezka z mojim in še nekim imenom. Ime je bilo MEN. Kolikor sem sploh lahko prebrala. Odprla sem prvi zvezek. Bila sem narisana jaz saj je pd osebo pisalo moje ime in črna gmota in dve rdeči piki na njej. Prelistala sem zvezek na vsaki strani sem bila jaz z črno gmoto. Bila sem pretresena. Odprla sem drugi zvezek. Takrat sem že pisala. Mama je rekla da sem zelo zgodaj začela pisat in da me sploh ni nihče učil. Na prvi strani sem bila narisana jaz in črna postava nad risbo je bilo nekaj napisanO : jaz in Man prijatlja za vedno'' streslo me je. Na drugi strani je pisalo
'' Man je umru. A je moj prijatlj. Ko bom jaz umrla bom šla z njim''
Prebrala sem še eno stran '' nikoli ne bo šel'' dovolj mi je bilo. prijela sem zvezek in stekla k mami. Vrgla sem ga pred njo. Prelistala ga je. '' ja imela si izmišljenega prijatelja in bila si obsedena z njim''
To je rekla in mi vrnila zvezek. Nisem mogla prenašati pogleda na zvezka. Zakopala sem ju pod teraso.

Next če želite vedeti kaj se je dogajalo na Debelem Rtiču.
16. julij 2016
prosim če sodelujete v anketi
16. julij 2016
Next
16. julij 2016
od nekdaj sem temna punca raje kot se izpostavljam pozornosti raje se držim sama zase. Včasih se smilim sama sebi saj podobnih težav nima nihče. Rada bi spoznala osebo ki ima podobne težave, ki bi me razumela in jaz njo / njega.
Na D.R ( Debeli Rtič) je z mano v sobi bila ena punca, ki je brala strašne zgodbe o duhovih in skupaj z drugimi so jih klicale. Seveda v naši sobi. Vsakič ko se je kaka entiteta oglasila sem začutila da je res tu in jo videla kot meglico ali kroglo. Ko sem pokazala nanjo so se mi smejali da tam ni popolnoma nič in ko som pogledala nazaj tja je bilo tam. Samo kako sem lahko to samo jaz videla?
Vsak dan so jih klicale.
Enkrat so se punce iz druge sobe sredi noči pritihotapile v našo sobo in klicale duhove ob treh ponoči. Najraje bi jih po nosu. Res so klicale ! ja in sredi seanse so se zaprle luči in začele so kričati. Jaz sem bila na vse to že navajena in nisem kričala. Šla sem do stikala in odprla luč. Ko sem lahko spet videla je zraven mene stala črna postava z rdečimi očmi. To sem še predobro poznala. Zdaj je začel še plašiti moje prijatelje in mi slediti ko sem hodila okoli. '' živjo '' se rekla posmehljivo. Prijateljice so buljile vame ker se očitno pozdravila zrak pred mano. Man je obrnil glavo proti meni '' prastrašil. Jih. bom '' je rekel s hripavim glasom. Omg. Prvič mi je sploh kaj rekel. A se ne duhov lahko sliši le po AMF-ju ?? kako sem jih lahko slišala. A vedela sem kaj pomeni pri njemu prestrašiti. '' skrijte se !!'' sem zakričala prijateljicam ko sem še vedno strmela kako je počasi izginjal. Predali so se odprli in ven so zleteli listi. Kričale so in kričale. Z mize je padel kozarec z vodo. Luč je ugašala in se spet prižigala. Tri so se zatekle v kot sobe in kričale, dve pa sta sedeli na postelji in jokali. Potem je postelja na kateri so sedele zdrsnila na drugi konec sobe one dve pa sata začeli kričati na ves glas. Jaz pa sem nemo stala pri stikalu za luč. In zakričala '' dovolj !!' luči so nehale žmikati in prijateljice kričati. V sobo so pritekli vsaj 3-je učitelji jezni . prijateljice so začele pripovedovati kaj se je zgodilo. A jim niso verjeli, pospravili smo sobo in počasi odšli spat. V kopalnici sem GA videla. Tako blizu je stal da sem lahko videla njegov nasmeh na ustih in nato je izginil tako hitro kot se je pojavil.
Če ne verjamete je to vaša stvar.
Next ?
19. julij 2016
u213849
u213849
Next
29. julij 2016
prosim če sodelujete v anketi
29. julij 2016
Next
29. julij 2016
u210820
u210820
Next
05. avgust 2016
prijateljice so me nato še celo večnost spraševale s kom sem se pogovarjala. res je težko živeti če te sakih 5 min en človek sprašuje eno in isto in to pet punc- grozaa.
ja no pole sem si nadela čuden izraz na obrazu in jim povedala da v moji bajti straši in da mi je isti duh sledil sem. smejale so se. 2 dni so se smejale in me izločale iz družbe .
ne vem sem pa imela občutek, da bo nekaj narobe.

ja seveda nam je ostal še en teden na d.r in ja še en teden zbadanja.
krstile so me za čudakinjo in vse postelje premaknile na eno stran sobe, da se slučajno ne bi okužile.
en dan so šle same na sladoled in sem ostala sama v sobi. takrat sem brala. in videla sem NJEGA. stal je od vhodu v kopalnico in me opazoval.
nisem se preveč menila zanj, saj me je bilo tudi strah no priznam.
šla sem iz sobe, hotela sem da jim men naredi še kaj hujšega!
'' prestrašiu, jih, bom'' je zarenčal čepravga nisem videla.
'' olajšaj se'' sem brezbrižno rekla nazaj in odšla.
učiteljici sem rekla da grem do plaže. in sem šla, da me punce ne bi videle.

kaj se je zgodilo potem?
rabim 3 Nexte !
05. avgust 2016
Next Next Next

(lahko sodelujem story girl?)
05. avgust 2016
u214480
u214480
Neeext carskoo (čeprav ne vrjamem sam je dobra zgodba)
05. avgust 2016
jaa
05. avgust 2016
še en Next rabim
05. avgust 2016
u213849
u213849
Next!
05. avgust 2016
u210820
u210820
nnnneeeeeeexxxxxxxxxxxtttttttttt
05. avgust 2016
ok

jaz sem lizala sladoled na plaži in gledala otroke kako se kopajo v bazenu, sama.
bilo mi je dolgčas in zanimalo me je kaj jim bo man naredil. šlo mi je na smeh. saj sem jim privoščila.
čez približno 45 min sem šla nazaj v hotel in učiteljica je pritekla k meni.
'' lea, tvoje prijateljice so šle v bolnico v izolo!''
'' zakaj?'' me je takoj zanimalo.
'' ena ej padla v nezavest in si poškodovala glavo.
Saša ima črepinje po rokah, šla bo pod nož. naja si je zlomila roko in hana je staknila veliko globoko prasko po hrbtu.''
hahaha. sem si mislila. prav vam je.
'' kako pa?'' sem nedolžno vprašala.
'' pravijo da jih je napadel duh in da si ga ti naščuvala proti njim, zelo so bile prestrašene in mešalo se jim je ne poslušaj jih'' mi je rekla vsa iz sebe.
vse so šle v bolnišnico potem je moralo biti hudo. ja.
z kotičkom očesa sem zagledala Mana ki je nato hitro izginil.
šla sem v svojo sobo. tam so bili dve čistilki in čistili črepinje in kri na robu moje postelje. omg. res je bilo hudo.
zalovili sta me iz sobe.
kam pa naj zdaj grem sem si mislila. šla sem do pulta in si naročila vročo čokolado. vem ravnokar sem jedla sladoled a si nisem mogla pomagati. samo sladkor me je pomiril.
poleg mene se je pojavil man in tako sem se ustrašila da je natakar čudno pogledal in me vprašal če sem v redu. jaz sem pokimala in odšel je.
man me je opazoval.
'' prestrašil. sem. jih...'' je zarenčal.
'' ja lahko bi bil bolj nežen, kaj si demon?''
bil je tiho in oči so mu zažarele. videla sem par ljudi, ki so buljili vame kot, da bi padla z Marsa.
pokimal je.
''kaj?'' sem šepete vprašala, da ne bi zbujala še več pozornosti.
'' jaz. Demon'' je rekel in izginil prej pa je po meni zlil vročo čokolado. da sem skakala okoli in dobila manjše opekline.
on je demon?! tega nisem vedela. družim se z demonom in se pogovarjam z njim in še v moji hiši živi IN še skledi mi kamor grem!!!
vau.
omg.

čez par ur so prišle punce domov. bile so blede kakor stena.
z grozo v očeh so me gledala kakor da sem jim jaz kaj naredila.
saša je imela dlani ovite in anaja je in mela obliž na glavi. naja je imela gips in hana je vzravnano hodila. po hrbtu so ji morali naredit 16 šivov ker je padla na rob moje postelje in se orušpala.
omg.
res je bilo hudo.
prehudo.
nisem jih hotela tako poškodovati.
naslednji dan so spakirale in šle domov vse prestrašene in se me še bolj izogibale.
zdaj sem bila v skupini edina punca in 4-je fantje grozaaaa!
hotela sem domov kolikor hitro se da.
fantje so se me malo izogibali ker so jim punce vse povedale.
še nekaj dni pa grem domov hvala!!!! konec bo te nočne more!
05. avgust 2016
u210820
u210820
nnnnneeeeeeext
05. avgust 2016
sem ti poslala prošnjo za prjateljstvo

rabim še vsaj 2 Nexta
05. avgust 2016
u210820
u210820
sem sprejela no mogla bi bit sprejeta
05. avgust 2016
hvala
a tudi ti pises kake grozljive zgodbice?
05. avgust 2016
u210820
u210820
ne
05. avgust 2016

tut jaz mam rada vampirje in pisem tudi vampirsko zgodbo
05. avgust 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg