Forum
Ok začela bom pisat novo zgodbico in no upam da vam bo všeč

1.poglavje
Spomini
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tekla sem dokler sem lahko. Potem pa me je ujel. Bil je star približno toliko kot jaz. Kakšno leto starejši. Imel je blond kratke lase. No bil je človek vsaj nekako je izgledal tako. Izda ga le ena stvar. Bil je nebeško lep. Tako, da sigurno ni mogel biti človek. Pristopil je k meni. Hotela sem zbežati vendar so moje noge obstale na mestu kot bi bile prikovane na tla. Objel me je in kar naenkrat mi je zaril nož skozi srce. Sploh nevem kje ga je imel. Toda vse kar sem še slišala je bilo kako me je miril, da bo vse vredu.Zbudila sem se na tleh. Bila sem vsa prepotena in srce mi je razbijalo v prsih kot, da hoče pobegniti ven. Vse so bile le sanje sem si govorila. Toda zakaj je bilo potem tako resnično? Ugotovila sem, da me je zbudila budilka. Ura je bila 7 in morala bi se začeti pripravljati za šolo. Hitro sem stekla v kopalnico in se naličila. Oh pozabila sem hodim v 3 letnik gimnazije in stara sem 17. Imam dolge vranje črne lase in sinje modre oči. Danes je ponedeljek prvi dan v tem šolskem letu. Odtekla sem dol v kuhinjo kjer je mama pekla palačinke. Eno sem vzela in odtekla na avtobusno postajo. Tam me je že čakal šolski avtobus. Voznik me vedno grdo pogleda ker me mora čakati. V šolo se pripeljemo 5 minut pred začetkom pouka. Ker se hitro preobujem in odtečem na pouk. Prvo uro smo imelo matematiko. Na poti do matematike se mi je v glavi prikazovala slika moje sošolke Kim le, da je bila Kim v tej sliki mrtva. V učilnico sem prišla minuto pred zvonenjem. Gledala sem po razredu vendar Kim nisem videla. V trebuhu me je začelo zvijati. Ne, ne more biti Kim mrtva. Oh vedno ko vidim tako sliko v glavi, da je nekdo mrtev je vedno mrtev. Nevem zakaj se mi to dogaja. Ampak prišla je v razred. Zadnji hip. Oddahnila sem si. Toda ni bila normalna. Bila je prestrašena. Bila je sploh nevem kako naj to opišem. Usedla se je zraven mene. Zasrepela se je vame. Bilo je čudno. Nikoli ni bila taka. Kot, da je čez počitnice postala druga oseba. In kot, da sem ji jaz kaj naredila. Potem sem se spomnila slike mrtve Kim. V nekaj se je zapletla. Potem pa je učitelj rekel:, Amy pridi k tabli.'Srce mi je zastalo. Sicer nevem zakaj, saj ne grem prvič pred tablo vendar tokrat je bilo nekaj drugače. Bilo je kot.... Hmm nevem kako bi to pojasnila. Bilo je kot, da ne bi smela biti tukaj ampak nekje drugje. Nevem kaj mi je danes. Malo se mi meša. Odšla sem pred tablo. In takrat sem ga zagledala. Stal je pred oknom in me gledal. Bil je tisti fant, ki me je ubil v sanjah. Kreda mi je padla iz rok in prekinila srhljivo tišino. Učitelj je pogledal v smer mojega pogleda toda njegov obraz je bil zmeden. Ni ga videl. Opotekla sem se ob tablo. Meša se mi. In naslednji trenutek sen tekla iz učilnice. Proč od vsega. Kolikor vem sem zavila proti omaricam se preobula in tekla. Iskreno ne sledim kje sem zavila. Kar znašla sem se v neki zakotni ulici. In on je priletel za mano. Čakaj priletel je. Ok res se mi meša. Stopil je do mene, jaz pa le stojim. Vem, da bi morala kaj storiti pa nemorem. Čakam tako kot v sanjah le, da tokrat vem kaj me čaka. Ampak on je tako znan. In že spet vidim meč toda meč se ni zaril skozi moje srce vendar čez njegovo. Le zakričala sem on pa je rekel:,Ne spomniš se.' 
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Next?
31. maj 2017
Love.you.bby
Love.you.bby
Next
01. junij 2017
Wauuu kok je to perfect začetek
Next !
04. junij 2017
Ok sori ker ni blo tok dolg nexta sam sem mela za šolo full za delat tko da bo zdej Next. In hvala za nexte.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
In padel po tleh. Kaj naj naredim kaj naj naredim??? Poskusila sem nož izriti iz srca vendar je kri začela še bolj špricati. Umaknila sem se in takrat sem ugotovila. Njegova kri je bila, bila je zlata. Jopico sem vzela in prevezala rano. Pogledala sem stran in na steni se je naredila rdeče-modra krogla iz katere sta prišla dva vojaka. Bila sta prava vojaka. Oblečena sta mela oklep in nosila sta meč in ščit. Toda, ko sta me zagledala sta se priklonila. Reka sem no bolj ukazala:,Odnesita ga nekam na varno. In kdo ste vi ljudje?'
Eden od tistih dveh je odgovoril:,Nismo ljudje. Smo angeli.'
Drugi vojak me je potegnil skozi portal. No skozi tisto rdeče-modro kroglo. Pristali smo na sredi ničesar. Toda potem se je pred nami pojavio kraljestvo. Vaščani so pozdravljali vendar ko so me zagledali so se začeli priklanjati. Že spet. Vendar so me potem začeli prezirljivo gledati. Zakaj se mi to dogaja? Ko je skozi glavna vrata prišla kraljica. No tako sklepam. Bila je tako oblečena in vai so se priklanjali. Prišla je k meni in me objela. Jaz pa sem jo odrinila in rekla:,Kdo si ti? Vsi se tako čudno obnašate, zakaj? Mislim vse prvič vidim vi pa se obnašate kot, da sem vaša kraljica.'
Vsi so me le gledali. Kot, da bi bila duh , ki se je spustil na zemljo. Prestrašeno sem spregovorila:,Saj nisem česa uganila kajne?'
Pogledala sem ljudi. Vsi so bili presenečeni ampak ne niso bil presenečeni bili so prestrašeni. In tedaj sem opazila, da tistega fanta ni več tam. Začutila sem roko na moji roki ta roka me je potegnila za sabo. Začela sem teči, ko sem zaslišala znan glas:,Beži če hočeš živeti!'
,Ampak zakaj kaj sem naredila?'
,No razen tega, da si kot princesa pobegnila stran od voje takrat ko so te tvoji ljudje potrebovali. Oh in pobegnila si zaradi ljubezni svojega življenja. Potem pa si tudi od njega pobegnila tako, da te zdaj recimo veliko ljudi sovraži.'
,Zakj mi torej pomagaš?'
,Recimo, da sem nekomu nekaj dolžan.'
,Ti si tisti fant v katerega sem se zaljubila kajne?'
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Next??
10. junij 2017
Next! Ful zanimivo
11. junij 2017
a lahko Next kr takoj?!?!?!?!
21. junij 2017
pa oglašvala bom!
21. junij 2017
OMFG!TO JE TOK PRFECT ZGODBA DA KAR ZDEJ NAPIŠ Next!
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttt!!!!!!!!!!!!!!
21. junij 2017
u225763
u225763
NAUČI SE PISAT PREMI GOVOR
21. junij 2017
hvala za nexte in se opravičujem za pisne napake pa Next bo za konec tedna
21. junij 2017
jesaa
21. junij 2017
yessss
21. junij 2017
Omg kr posrkalo me je v zgodbico, ful je dobr napisana
Next
22. junij 2017
Hey
zdej bo en Next sam bo bl kratek
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
,Kako veš?'
,Misliš, da nisem videla kako si me pogledal, ko si me vprašal ali se spomnim bil si poln upanja toda, ko sem rekla ne je to upanje splahnelo. Ampak še vedno nevem kako ti je ime?' 
Šele zdaj se zavedam, da sva se ustavila in da ga gledam naravnost v oči. In potem sem se spomnila. Oba naenkrat sva rekla:'Ace.'
Malo sem zardela. Nato sem slišala prihajti vojake iz ozadja in začela sem teči. Ko sem videla da Aca ni za mano sem se ustavila. Iz ozadja se je zaslišalo:'Princesa, če pri priči ne prideš sem bomo Acea usmrtili.' 
Zaslišala sem kako sem zajela sapo. Nihče drug ne sme umreti zaradi mene. 
'Prihajam samo spustite ga. Amapk, morate ga oprostiti vsega kar je naredil.'
'Ampak princesa.. mislim ti ne moremo ga.'
'O pa ga boste ali pa skočim skozi to okno. Odločite se.'
'Ok ok. Samo pridite sem.'
In naenkrat sem se spomnila. Vsi spomini so mi švignili skozi glavo. Zaneslo me je in padla sem. Nevem kako dolgo sem padala.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Next?
23. junij 2017
Jp Next takoj!!!!!!! super je
23. junij 2017
Le kaj bota pa zdej nardila
Next
23. junij 2017
Next
24. junij 2017
hvala naslednji Next bo danes zvečer
24. junij 2017
nextam
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zbudila sem se v bolnici. Glava me je bolela in ob meni je bila tako rekoč moja mama. Bila sem prestrašena, vesela, začudena in zmedena. Kaj naj naredim. Čutila sem mešane občutke. Hotela sem ga videti, hkrati pa zbežati od njega. Gledala sem po sobi. Bila je majhna, verjetno je bila soba le zame in imela je rdeče stene. Soba je bila lepa a hkrati zastrašujoča. Nekdo je potrkal in mama je zašepetala, da naj vstopi. Na hitro sem pogledala kdo je in, ko sem ugotovila, da je on sem se naprej delala, da spim kajti trenutno nisem hotela imeti nobenega opravka z njim. Toda potem sem preletela prejšnji dan in ugotovil, da ni bilo nobene možnosti, da bi preživela tak padec. Radovednost me je premagala in spregovorila sem:“Kako sem preživela padec iz stolpa?“
Oba sta me čudno pogledala ker nista vedela, da sem že budna. Nato je kraljica odgovorila:“Obstaja legenda. Gre pa takole. Nekoč sta na Zemlji bili dve bitji eno svetlo in dobro, drugo temno in zlobno. No ta dva bitja sta bila Angel in Demon. Imela sta potomce, ki so se delili na dobre in zlobne. Torej kot že veš naj bi mi bili potomci Angela torej nimamo angelskih moči ampak smo spretnejši, močnejši in pametnejši od ljudi. Tako kot Temni le, da so oni potomci Demona. No ampak legenda v resnici govori o tem, da se bosta nekoč rodila iz Potomcev Angel in Demon ter končala to vojno, ki poteka med nami.
Le čudno sem jo gledala. Kaj hoče povedati.
„Kaj hočeš reči, da sem jaz ta Angel ali sem Demon kajti ni mi jasno kako je to sploh možno. Mislim kako to, da te legende nevem in zakaj mi nisi tega že prej povedala. Mogoče potem ne bi
sploh ne bi zbežala. Če mi ne bi ti dogovorila poroke z njim ne bi zbežala. Oooo ja spomnim se vsega,“ potem ko sem to povedala sem se že skoraj drla. Bila sem tako jezna nanjo. Nevem zakaj mi je prikrivala to legendo, zakaj me je silila, da se poročim z njim čeprav se je izkazalo, da je prav v redu fant. Hitro sem vdihnila in izdihnila, da sem se malo pomirila. Videla sem, da je kraljica vidno presenečena zato nisem nadaljevala rekla sem le še:“Kaj sem Angel ali Demon?“
Dolgo časa je v sobi vladala mučna tišina in mene je pobiralo od radovednosti kaj bo rekla. Toda po pravici povedano nisem hotela slišati odgovora ker me je zelo strah. Odgovorila je čez celo večnost vsaj meni se je tako zdelo.
„Si Angel čeprav nisem tako prepričana glede na to, da je tvoja dušo črna kot noč,“ je rekla in z dvignjeno glavo odkorakala stran. Njen odgovor me je zadel kot raketa in omotično sem padla nazaj v posteljo. Bila sem šokirana. Vau. To si misli o meni. Prav. Čez nekaj časa je Ace spregovoril:“Dogovorjena poroka kaj?“
Šele zdaj me je zadelo, da Ace tega ni vedel. Hitro se skupaj spravila odgovor:“Oprosti ker ti nisem povedala ampak bilo je prenevarno ampak tisti čas, ki sva ga preživela skupaj je bil eden najlepših časov v moje življenju.“
Njegov pogled je bil nekaj najbolj žalostnega kar sem videla v svojem življenju. V oči so mi stopile solze. Nisem se mogla več zadržati in začela sem jokat. Jokala sem zaradi Aca, mame, ker sem Angel, Kim in še veliko stvari. Ko sem se končno umirila se je pred mano pojavila slika. Na njej je bila mrtva kraljica. Vse kar sem lahko naredila je bilo to, da sem se pognala na noge in stekla skozi vrata ter se pognala po hodnikih in iskala mamo.
Čez nekaj časa sem jo našla. Kazala mi je hrbet toda nekaj ni bilo v redu. Odšla sem do nje in potem sem zagledala nož, ki ji je štrlel iz pljuč.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vem, da je napisan tko mal čuden, ker je mal v pretekliku mal v sedanjiku.
Ali naj nadaljujem?
Kakšna so vaša mnenja, teorije?
24. junij 2017
A lahko vprašam zakaj noben nič ne komentira?
26. junij 2017
no nextam
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Hlastala sem za zrakom. Nisem vedela kaj naj naredim, ko me je nekdo potegnil in mi zvezal roke ter prevezal usta. Na glavo mi je nataknil masko tako, da nisem nič videla. Super ugrabljena sem.
Ne vem koliko časa sem bila pod tisto masko ampak, ko so mi jo sneli sem bila v hladnem, mrzlem majhnem prostoru. Pred mano je stal fant star okoli osemnajst let. Imel je rjave lase in temno rjave skoraj že črne oči. Bil je Temni. Rekel je:“Amy vstani.“
Ker nisem vstala so me dvignili in me postavili na noge. On se je zasrepel vame. Opogumila sem se in rekla:“Kaj hočete od mene?“
„Nič česar ne moreš dati!“ je rekel eden od fantov iz množice. In iz množice se je slišalo tudi žvižganje. Nisem se mogla upreti in sem zavila z očmi. Ker pa je tisti fant to videl je naglas rekel:“Fantje umirite se! Tukaj imamo upornico.“
Fantje so se mi začeli približevati. Umikala sem se dokler se nisem spotaknila in pristala v naročju tistega glavnega fanta. No bilo je zelo nerodno vendar je bil občutek poleg nerodnosti kot, da bi prišla domov. Ne vem zakaj. Hitro sem se pobrala na noge toda cela dvorana je bila osupla čeprav ne vem zakaj. Toda potem sem se obrnila in videla fanta, ki je imel krila črna kot noč in obsevala ga je temna svetloba. In tedaj sem se spomnila legende. Angel in Demon bosta prišla in končala vojno med Potomci. No to pojasni veliko stvari npr. prejšnji občutek pri objemu. Toda to pomeni, da...... Pobožala sem se po hrbtu in začutila dve krili. Opazila sem da od mene odseva zlata svetloba. Iz množice so se zaslišali glasovi, ki so pravili:“Obesite ju oba!!!!!!!“ in „Če vam je življenje drago ju oba ubite!!!!“
Fant me je prijel za roko in me potegnil za sabo vendar tokrat nisva tekla ampak letela. Občutek je bil prečudovit, ko mi je veter šel skozi lase sem se počutila tako svobodno. Fantu sem se zadrla:“Kako ti je ime?“
„Red. Zakaj hočeš to vedeti?“
„No ker ti veš moje ime jaz pa tvojega nisem. In kdo sploh si. Zame zagotovo veš.“
„Ja o tebi vem več kot ti veš sama o sebi. Sem Red in prihajam iz ene najbolj uglednih družin Temnih. In no kot vidiš sem Demon in ti si Angel. Ampak samo, da veš, da ne bom pomagal vspostaviti premirja med Potomci. Vojna je edino življenje, ki ga poznamo.“
„Kaj pa ne vem mir, ljubezen, kaj pa vem navadno življenje kjer se ti ni treba vsak dan bati, da ti bo nekdo umrl. Zato sem pobegnila. Hotela sem spoznati tako življenje. Brez vojne. In bilo je perfektno. Dokler ni Ace prišel. Ampak pozabi na to. Rada bi samo vspostavila mir. In ti lahko pri tem pomagaš. Ali te to ne zanima. Oh in, če to komu poveš si mrtev.“
„Ja, ne vem mislim celo življenje se učim le dvoje. Eno so borilne veščine drugo je sovraženje Svetlih.“
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Next??
26. junij 2017
Woow, res je super
Hiter Next!
27. junij 2017
hvala
27. junij 2017
Top je,mislim da ga bo prepričala da si bo premislu
Next
27. junij 2017
Nnnneeexxxxttt takoj ženska!
29. junij 2017
NNeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt!
29. junij 2017
halooo kje je Next?!?!
30. junij 2017
Next!! perfektno je in ful napeto!!
30. junij 2017
sej bo sam sem na počitncah bo v pondelk al pa tork
01. julij 2017
eko obljubljen Next
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
„Ok to je res grozno,“ sem rekla in se zasmejala. Ne vem kaj se dogaja z mano. Smejim se osebi, ki me je ugrabila.
„Zakaj ste me ugrabili?“ sem vprašala. Nekaj časa je bil tiho. Izgledal je kot, da išče odgovor na moje vprašanje. Zato sem še enkrat vprašala in nisem dobila odgovora. Čez misli mi je zaplavala slika moje mame. Moje mrtve mame. Začela sem leteti stran od njega. Nikoli več ga nisem hotela videti. No vsaj to sem se hotela prepričati. Glava je govorila nekaj, srce pa nekaj drugega. Na koncu sem odletela proti gradu. Ko sem se še zadnjič obrnila k njemu sem videla, da me le žalostno gleda in mi vpije naj pridem nazaj. Toda tega nisem mogla narediti. Mogla sem iti domov.
Ko sem prispela sem videla, da so že začeli pogreb ali kar koli je bilo to. Videla sem mamino truplo in vse podložnike, ki so stali sredi grajskega vrta. In sredi vsega tega je stala Kim. Kaj pri Angelu. Spustila sem se nižje in nekaj deset metrov stran od pogreba, da ljudje ne bi videli mojih kril. Nekako mi jih je uspelo skriti. Prišla sem na sredino te gruče ljudi in zraven Kim. Bila sem tako vesela, da jo vidim. Ona je bila edina povezava do normalnega sveta.
„Kim kaj delaš tukaj?“ sem jo vprašala.
„No ne vem. Kar neki tipčki so me pripeljali sem. Sploh ne vem kje sem. Čakaj kaj ti počneš tukaj?“
„No to je nekako težko razložiti. Ampak no poslušaj...“ in tako sem ji povedala celo zgodbo. Nisem bila prepričana če je vse razumela oh in tisto z Angelom in Demonom sem seveda izpustila. V glavi sem zaslišala glasove. Amy? Halo me slišiš? Tukaj Red. Pri priči pridi sem. Napadajo me. Kaj za vraga. Nisem vedela kaj naj storim. Nisem ga hotela še enkrat videti. No to ni čisto res ampak saj je vseeno. Stekla sem stran od množice, razprla krila in odletela stran. Red kje si? Seveda mi ni odgovoril. Butec. Hej slišal sem to.
Ja ja ok. Kje si? Letela sem proti kraju kjer sva se razšla. Hej nerad motim ampak ali lahko pohitiš. Tukaj ni ravno pošten boj. Sem tukaj kjer sva se razšla.
Nisem si mogla pomagat zavila sem z očmi. Spravljal me je v smeh pa mi dobesedno bere misli. ok. To ni kul. Kaj mi je. Človeka sploh ne poznam. Kako mu lahko zaupam za povrh mi je pa še mamo ubil. No ne direktno ampak je to naročil. Zakaj ga sploh hodim reševat. Glasek v glavi mi je rekel:" Ker lahko vzpostavita mir. "
Nato sem ga zagledala na tleh. Bil je tam sam, obkrožen z včasih njegovimi prijatelji ali soborci ali karkoli so bili. Poletela sem dol in ko sem pristala se je na zemlji zavrtinčil pesek. Saj veste tako kot v filmih. Vsi so me pogledali. Slišala sem kaj si je Red mislil čeprav ne bi o tem. Začela sem se boriti.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vem, da ni nevem kok dolg Next ampak upam, da vam bo všeč.
04. julij 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg