Forum
Heii
amm ja ta zgodba bo o punci ki ji je umrla BFF.
Hope you'll like it
povejte mi če se mi splača pisat naprej al je karneki

_____________________________________________________________________________

Hejoou. Ime mi je Kaja. Nisem nič posebnega. Hodim v 8 razred. Imam še oba starša ki nista ločena ter sestro Nastjo. Živimo v bloku v središču mesta. Moja najboljša prijateljica je Monika.
To je zgodba kako se mi je življenje čez noč popolnoma spremenilo.

-1-
Danes sem kot vedno vstala se umila pojedla zajtrk ter oddrvela na avtobusno postajo. V šolo sem kot vedno prišla med prvimi saj je moj avtobus eden bolj zgodjih. A pred šolo me ni čakala Monika. Tudi ona je ponavadi prišla zgodaj saj se je njena mama pretirano bala da bi zamudila pouk. ''Najbrž je bolna'' sem si mislila ter ji poslala SMS : ''Monii < 33 kje si mi srce? ''
Šla sem do svoje omarice in se preobula v copate in odložila jakno. Torbo sem vrga v kot ter se usedla poleg nje. Bil je predzadnji teden šolskega leta zato v njej nisem imela ničesar razen mape dveh zvezkov in peresnice. ''Čudno'' sem si mislila ''Monika mi še ni odpisala.'' takoj nato pa sem sama sebe spomnila: ''Ah Kaja kaj se sekiraš najbrž še spi ali pa gleda televizijo mobitel pa je pustila v sobi.''
Začeli so prihajati tudi drugi avtobusi in z njimi moji sošolci. Vsi so me spraševali: ''Kje je Monika ?'' ker vedno tičiva skupaj pričakujejo od mene da bom za vsako sekundo vedela kje je in kaj počne. Bullshit. Vseeno sem jim potrpežljivo odgovarjala: ''Najbrž je bolna'' in tako naprej.
Prvo uro smo imeli geografijo pri razredničarki. V razred je prišla žalostna kot ponavadi. ''Imam žalostno novico'' je rekla. Vsi smo utihnili. ''Danes zjutraj se je zgodila prometna nesreča. Udeleženi sta bili tudi Monika in njena mama. Monikina mama je preživela, hvala bogu Monika pa je .... hmja Monika je zaradi težjih poškodb na mestu umrla.''
next ?
30. junij 2012
u95620
u95620
neeext
30. junij 2012
u92032
u92032
next
30. junij 2012
-2-
Bum.
Nekaj sekund sem potrebovala da sem razumela pomen besed. Monika je mrtva. Ni je več. S pogledom sem ošinila razred. Nekaj jih je jokalo ostali pa so buljili vame. Nisem več zdržala. Planila sem iz razreda in začela jokati. Nisem se preobula ampak sem kar v copatih tekla po stopnicah. Tekla in jokala. Morala sem ven. Na zrak.
Skoraj sem se zaletela v ograjo pred šolo. Vsa zadihana sem se ustavila za nekaj sekund. Monike nikoli več nebom videla. Spet so se mi ulile souze. Stekla sem čez cesto na pločnik. Bila sem zadihana a vseeno sem tekla še naprej. Mesto sem sicer dobro poznala a se mi je zdelo kot da ga prvič vidim. Usedla sem se na rob pločnika in pogledala v mobitel. 15 neodgovorjenih klicev in 8 sporočil. Večina je bila od sošolcev nekaj pa tudi od mame in očeta. Izklopila sem telefon. Z nikomer nisem hotela govoriti. Prišla sem do parka. Usedla sem se na klopco blizu fontane. Spomnila sem se na prvi dan ko sva se spoznali ... zgodilo se je prav tukaj na tej klopci.
01. julij 2012
next
01. julij 2012
neext
02. julij 2012
-3-
spomini so me odnesli 2 leti nazaj ... Bilo je poletje. Jaz sem sama sedela na klopci zraven fontane in lizala sladoled. Na ostalih klopcah so večinoma 'sedeli' parčki ali pa so mame in babice delale družbo svojim otrokom in vnukom. Jaz pa sem sedela in razmišljala. Nič posebnega se mi ni podilo po glavi le neke brezvezne misli ki nimajo povezave z ničemer. Naenkrat sem zaslišala glas: '' amm ... lahko prisedem?'' rabila sem sekundo da sem se spravila iz svojih misli. Pogledala sem od kod prihaja glas. ''Mja lahko'' sem rekla. Še enkrat sem pogledala od kod prihaja glas. Bilo je dekla ki je še nikoli nisem videla. Tudi ona je jedla sladoled. Kmalu je rekla : ''Jaz sem Monika. Predkratkim smo se preselili.'' jaz sem ji odgovorila: ''Kaja'' ter ji ponudila roko ''tu živim že od rojstva.'' zasmejala se je. ''Hej mi lahko razkažeš mesto ?'' me je vprašala ''mislim če imaš čas ... lepo bi bilo vedeti kej sploh živim ... plus tudi prijateljica mi ne bi škodila.'' spet se je nasmehnila. ''Okej. A kar greva ali ... '' sem rekla. ''Ja vredu'' mi je odgovorila. In sva šli. Po poti sva še naprej lizali sladoled in se pogovarjali. Izvedela sem da bo to leto moja sošolka. Že lani so rekli da bomo dobili novo sošolko ampak jim nisem ravno verjela ker naj bi dobili že najmanj 4 nove sošolce in sošolke ampak so to bile le govorice. No Monika pa je k nam prihajala stoodstotno. Počasi sem začela ugotavljati da mi je Monika postajala ušeč (kot prijateljica). Začeli sva si pripovedovati vse mogoče se začeli smejati in čas je hitro minil. Kmalu sva obšli vse mesto in pospremila sej jo domov. ''Hvala'' je rekla ''imela sem se lepo. Se še vidiva ne ?'' odgovorila sem ji ''Seveda. Hej mi daš telefonsko?'' in izmenjali sva si številke. Povedala sem ji tudi kje živim. Bil je lep dan. Eden najlepših v mojem življenju.
V realnost me je vrnil dež. Močno je začelo padati. Ljudje ki jih je bilo zdaj že več saj so se šole in službe v glavnem zaključile so začeli odpirati dežnike in odhajati iz parka. Sama sem sedela še za nekaj minut ter razmišljala: ''Zakaj? Zakaj se to dogaja prav meni? Oh God why?'' potem pa sem se tudi sama odpravila. Spet neznano kam ...
03. julij 2012
Next < 3
04. julij 2012
next
05. maj 2013
next <3 cim preeeeeej
22. maj 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg