Forum
ѕαנ νєм,∂α נє žє νєℓιк тєн zgσ∂вιc ρα ∂α ѕм נιн νєℓιк "ρσѕкυšαℓα" ηαριѕαт αмραк тσ вσм ηαριѕαℓα ρα čє ѕє ηα тяєραℓηιcє ρσѕтανιм.... нναℓα čє вσš вяαℓα!
p.s.- ta zgodbica bo opisovala čisto navadno najstnico,ki potem spozna One Direction.. No ne čisto posebno najstnico...

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
#Savannah#

Pozdravljeni! Sem Savannah Parker. Stara sem 16 in prihajam iz Anglije. Natančneje iz Cambridgea. Sem običajna najstnica z prenatrpanim življenjem, saj treniram gimnastiko že od šestega leta. Vsak dan preživim v telovadnici. In najhuje je, da se sploh ne smem s kakršnimkoli fantom videvat!
Imam enega brata in eno sestro. Bratu je ime Luke in je star 18 let. Sestri pa Tiffany in je stara 15. Torej živimo v veliki hiši z mamo in očetom. Pričakujemo pa še enega dojenčka. To pomeni še dve leti neprespanih noči in ubijajočih juter.

Bil je običajen pomladni, a ne preveč mrzel dan. Pograbila sem torbo in se odpravila proti telovadnici. Na poti sem hitro skočila v Starbucks in pojedla muffin. Stekla sem do telovadnice in dobesedno vdrla vanjo.Odložila sem torbo in se spravila na parket. Ogrela sem se in malo razgibala na to pa začela z vajami.
"Savannah!" je zakričal trener. "Prosim?" sem rekla in skočila iz bradlje. "Moram ti povedati, da si sprejeta v olimpijsko ekipo in to pomeni... DA GREŠ NA OLIMPIJSKE IGREEE!" je zakričal trener. Sploh nisem mogla verjeti. "Jutri začneva z vajami in ostalim ok?" reče trener, jaz pa samo pokimam.

Po napornem treningu dobesedno odletim domov po zraku in vdrem v hišo. "Očiiii, na olimpijske grem!!!" se zaderem in cela družine v eni skeundi pristane v pritljičju. "Čakaj kaj si rekla?! vpraša mama. Jaz pa samo pokimam in rečem: "Olimpijske. Igre. Greeem!" rečem. In vsi me objamejo. "Čakajte, ne. morem. dihaaat!" komaj izustim in vsi me izpustijo. Poberem torbo in se spravim v sobo. Na hitro skočim pod tuš in se preoblečem. V sobo že stopi moj brat in me zmoti pri branju knjige. "Čestitaam sestrica!" reče. Luke si je vedno želel biti v olimpjski ekipi. Trenira atletiko in moram reči, kar hiter je. Še malo pa bo tako hiter, da ga videli več ne bomo.

Spet ponedeljek in spet šola. Pograbim šolsko torbo in sedem v avto. Kmalu pridejo še oči, sestra in brat. Odpeljemo se proti šoli. Kmalu prispemo in hitro stečem iz avta proti sošolkam. Tam me že vse napadejo z vprašanji o olimpijskih igrah. Samo kimam ali v redkih vprašanjih odgovorim. Tudi učitelji so že vedeli, da grem na olimpijske in nekraterim to ni bilo rpav všeč. Sprijaznite seee!
Ravno smo pri biologiji, ko učiteljica zakliče: "Savannah!" "Prosim?" vprašam. "Kaj ko bi bila ti danes vprašana?" reče učiteljica. Pokimam malo težko, a nakoncu le pokimam. Vpraša me 49 vprašanj in na koncu mi da 5 pa čeprav sem znala le 5 vprašanj. "Nisi znala dobro, a naj ti bo ko greš na olimpijske!" reče in mi poda zvezek.

Ob 13.30 je konec pouka in oči me že čaka pred šolo. Doma na hitro napišem nalogo ni se spet spravim v telovadnico.
Kako se vam zdi?
Hvala če boste bral!
21. november 2012
u56210
u56210
super začetek...
next!!! <333
21. november 2012
next
21. november 2012
u110927
u110927
BellaHoran to si hotla dat ne??


22. november 2012
u110768
u110768
neeeeeeeeeeeeeext
22. november 2012
Mhm.... Hvalaa
22. november 2012
Kmalu sem spet na parketu in spet vadim za olimpijske. To delam čisto vsak dan, a eni se pritožujejo, če morajo v šolo! Jaz pa mam po 3 ure treningov na dan. Dobro prenehajmo z stokanjem in se spravimo naprej. Ravno hočem izvesti zapleten trik, ko mi moja tako imenovana "prijateljica" izmakne blazino. Pristanem na tleh in v bolečini zakričim:" Auuuu!" V dveh sekundah so bili pri meni vsi trenerji in moj trener me že vzdigne in nese do najbližje blazine. Položi me nanjo in kliče reševalce. Premakniti se tako ali tako nisem mogla. V 5 minutah me že nalagajo na nosila in spravijo v rešilec. V naslednjih 5 minutah sem že v bolnišnici. Po končanom pregledu zdravnik končno izpljune:" Savannah, polomljenih imaš par reber in roko. Sicer ni hujšega, samo kakšna 2 meseca ne boš trenirala." "Dvaaa meseca?!" vprašam začudeno. Pokima. Primem se za glavo in že padem v jok. "V bolnišnici boš pa ostala par dni, ok?" reče zdravnik, jaz pa samo pokimam. Čez pol ure v sobo vstopi par prijateljic in moj trener. Trener je bil zaskrbljen, saj sem videla že po njegovem pogledu. Ko vse pune odidejo, začne govorit trener:" Savannah, res nevem kako bova nadoknadila ta dva meseca.." "Po dveh mesecih bom pač delala še bolj kot sem do zdaj," rečem. A to ne spremeni trenerjevega pogleda. "Zapletenih stvari ne boš mogla takoj izvesti," reče. Pokimam. V sobo vstopi še moj brat in steče proti meni. Objameva se in trener zapusti sobo. Še prej pa se poslovi. "Prisežem,da jo bom ubil! Kaj si misli,da dela?!!" se jezi Luke. "Luke, umiri se... Kar je bilo, je bilo!" rečem in naslednjih 20 minut miri Luka.
Minila sta že dva dneva in morala sem v šolo. Tam so me pač vsi spraševali kaj je bilo in težko je usaj stokrat povedati isto stvar. Učitelji so se me malce usmilili in me niso spraševali snovi. "Kako bom dva meseca zdržala brez gimnastike?" vprašam svojo najboljšo prijateljico Lauren. "Ne vem... Amapk vem, da boš prišla na olimpijske!" reče. "Moraš priti! Boš vsaj spoznala One Direction!" reče. Ja, Lauren je obsedena z One Direciton. Sicer sem jih že poslušala in tudi že videla, saj sem Britanka. Tudi Lauren jih je, a po vsej sili jih hoče spoznati. "Ja, Lauren mogoče," rečem in se poslovim od nje. Spravim se proti domu in na poti skočim v Starbucks in naročim en kapučino. Plačam in odhitim domov.
Doma se spravim delati nalogo. Preveč je naloge! Kmalu obupam in vržem zvezke v zrak. Vzamem jakno in se spravim do telovadnice. Odločila sem se iti pogledati dekleta.
Kmalu pridem do telovadnice in vse se zapodijo proti meni. Vse me objemajo, kot da bi skoraj umrla. Nato pride še moj trener in me objame. "Mislim sem, da ne boš prišla," reče. "Presenečam!" rečem in trener se zasmeji. Nato pa gledam dekleta, ki vadijo. Komaj sem jih gledala, saj sem tudi jaz želela trenirati naprej. "Savannah, ko se pozdraviš bova delala kolikor bo šlo, da te spraviva do olimpijskih, ok?" reče, jaz pa pokimam.

-----------------------DVA MESECA POZNEJE----------------------------------------------
Danes je prvi dan, ko smem spet stopiti v telovadnico in začet vadit. Že je mesec maj in en mesec moram delati trdo, da pridem do olimpijskih. Začnem na bradlji in kmalu mi uspe narediti premet na 10 cm širokega lesa. Kmalu mine ura in pol. Vzamem si malo pavze in trener se gre posvetovat k drugemu. Ko govorita pa ju razločno slišim.
"Mora iti na olimpijske, noben ni sposoben narediti tega kar je ona na 10 cm širokega lesa!" reče moj trener. "Ali si prepričan, da je to dobro za njo?" vpraša drugi. "Saj si videl kako ji je bilo, ko je videla druge trenirati, ona pa je mogla gledati! In ja, prepričan sem!"reče moj trener. "V redu, na olimpijske gre!" reče drugi. Od veselja začnem skakati, a ko pride trener in mi hoče sporočiti novico se zresnim, kot da nič ne vem. "Savannah, na olimpijske greeeeš!" zakriči in spet začnem skakat po zraku.
Po treningu skače cela družina in moj štorast oče se skoraj ubije.
22. november 2012
NEXT.!
22. november 2012
Neext
22. november 2012
u56210
u56210
hahahaha....next!!!
22. november 2012
Ker mi je skrajno dolgčas bom objavila še en del... Sicer pa nimam veliko bralk... Hvala tistim,ki berete
--------------------------------------------------------------------------------------------------------

Po treningu skače cela družina in moj štorast oče se skoraj ubije. Samo en mesec do olimpijskih tukaj v LONDONUUUU! Ne morem vrjeti, da sem jaz tista srečnica, ki bo nastopila na olimpijskih in zastopala našo državo! Vsak dan grem v šolo in v telovadnico. Prej nisem rabila trenirati ob sobotah in nedeljah, zdaj so še pa tiste zasedene. NE DA SE PRITOŽUJEM! Skrajno zakoplicirane točke zahtevajo skrajno zakomplicirane treninge, ne? Sploh nimam časa za prijatelje in to najbolj pogrešam. Ker pa mi je danes dal trener prosto sem hitro zagrabila telefon in poklicala Lauren. "Laury! Ugani! Prost dan imam. Bi prišla v Starbucks?" vprašam. "Odličnoo! Pridem!" reče. Hitro prekinem in pograbim torbo ter denarnico. Odpravim se proti Starbucksu in tam sem v petih minutah. Lauren me že čaka. Ali je ta žensak priletela z neznano letečo kravo ali kaj? "Hej!" rečem. "Heeejla!" reče Lauren. Sedeva za prvo prosto mizo pri oknu in čakava, da pride natakarica. Kmalu pride in vpraša:"Želita?" "En kapučino in en čokoladni rogljiček," rečem. "Enako," reče Lauren natakrici in spet reče meni:" Nisem vedela, da smeš sploh jesti kaj ogljikovih hidratov!" Obedve se zasmejiva. "Ja smem!" ji odvrnem. "Saj veš tisti Austin iz naše šole?" reče Lauren. "Mhm. Kaj je z njim?" vprašam radovedno. "Noo...Hodiva!" reče Lauren. Kapučino, ki ga je natakrica že zdavnaj prinesla se mi zaleti in skoraj sem se ubila na kapučinu! "Kaaaj?!" zakričim tako, da vsi pogledajo proti nama z Lauren. Namenim jim grd pogled in vsi se obrnejo nazaj.
"Ja prav si razumela!" reče Lauren. Kmalu ji zazvoni telefon in po vsej vrjetnosti jo je klical Austin, ker je kar poletela ven iz Starbucksa. Očitno ji bo še en fant strl srce. Kakor prejšnji, ki sploh ni imel mehkega srca, ampak "cigel" v srcu!

*cigel- opeka*
22. november 2012
u56210
u56210
nexxxxt...nujno
ena ta bolših zgodb ever
<333333
22. november 2012
next.! in to nujno...!
22. november 2012
u108899
u108899
nextttttttttt
22. november 2012
Odpravila sem se domov in po poti razmišljala o temu Austinu. Kaj Lauren sploh ve o njem? Skoraj nič! Tudi on nima nič pojma o Lauren. Zakaj bi potem bila par? Ah, brezveze da se utrujam s tem. Austina bom pa ubila jutri. Ravno se ustavim pred našo hišo, ko vidim da smo dobili nove sosede.
Nekaj minut še gledam kot tele v nova vrata iz sanj pa me zbudi neka blondinka! "Oprosti, da te motim ampak ali veš kje je tu doma Daisy Green?" vpraša. "Nobene osebe s takšnim imenom ali priimkom ne poznam," rečem. "Vseeno hvala," reče blondinka in gre naprej. Odpravim se proti vratom, ki so od mojega nosu oddaljena samo 3 metre. Vstopim v hišo in zakričim:"Lukeeee, kdo so tisti ljudje ki so se preselili sem?" Luka pa zakriči nazaj:"Novi sosedi menda!" reče. "Ja dobro zadeta ravno nisem, da tega ne bi vedela!" mu odvrnem kriče. "Potem pa tudi mene ne sprašuj!" reče. Tako to zgleda, če ima Luke ljubezenske težave.
Torbo odložim v svojo sobo in se spravim v Lukeovo sobo. Tam pa zagledam nekaj čisto "malo" čudnega. "Laureeeen?!" zakričim in stečem iz sobe. Luke in Lauren pa za mano. "Austin a ne? Čestitam!" zakričim in stečem iz hiše. Luke se zapodi za mano, a kaj kmalu obupa. Še vedno tečem in tečem, kmalu pa se znajde moja rit na tleh. "Zajec ti je verjetno ušel a ne?" vpraša oseba v katero sem se zaletela. Ko pa vidi moj objokan obraz pa vpraša:" Kaj je narobe?" "Ah, ne poznaš me zato ti verejtno ni treba vedeti..." rečem in vstanem. Obrnem se za 180 stopinj in odpeketam proti domu. Fant gre še vedno za mano kot, da bi me zasledoval.
Zavijem proti hiši in se obrnem, da bi videla kje je fant. Gre proti hiši v katero sem danes buljila."To je torej novi sosed!" rečem in odprem vrata.
Tam me že čakata Lauren in Luke. "Prvo, če streš Lukeovo srce te dobesedno ubijem. Drugo, povedala sem ti že, da je moj brat strogo prepovedan. Ampak, ker ne morem Luka ubit s tem, da bi se vidva razšla se bom pretvarjala kot, da se VSE TO sploh ni zgodilo. Zaradi mene sta lahko skupaj, samo ne pred mojimi očmi!" ustvarim dolg seznam in grem po stopnicah v sobo. V roke vzamem telefon in si začnem dopisovati z Lily. Kmalu se utrudim in zaspim.
---------------------------------------------------------------
Punce malo krajše nadaljevanje, ker sem ravno iz šole prišla
23. november 2012
u56210
u56210
suuuuper je!!!
nexxt!!!
23. november 2012
u108899
u108899
nexttttttttttttt
23. november 2012
next
23. november 2012
Next!!
23. november 2012
Zbudi me kričanje in skakanje. Bila je Tiffany, ki je skakala po moji postelji kot utrgana in zraven za povrh še kričala:"Zbudi se! Čas, da se zbudiš!" Delam se, da spim in jo kar naenkrat potisnem s postelje, da pristane na tleh na riti. "Tukaj imaš tele žensko Tiffanyijevo!" "Savannah! To boli!" zakriči Tiffany in se odpravi iz moje sobe. Vstanem in se spravim proti kopalnici. Kmalu začne oči tolči po vratih, saj sem v kopalnici po njihovi logiki "malo predolgo". Hitro poberem stvari i se skobacam iz kopalnice. Spet grem proti moji sobi in se napotim proti omari. Iz nje potegnem pajkice in črtasto majico. Vzamem še mojo sivo jopico s črko S in grem v jedilnico.
"Mami! Kaj je za zajtrk!?" vprašam, ko pridem v kuhinjo. "Poglej v hladilnik, tam je zlata jama!" reče mami, jaz pa že zavijam z očmi. Vzamem mleko in kosmiče. Hitro pojem in vzamem še jabolko. Vzamem eno plastenko in jo vržem v torbo za trening. "Ati ali me lahko pelješ na trening?" vprašam in oči prikima.
Sedem v avto in čakam na očija. Kmalu se prikaže, zraven njega pa tudi Luke. "Ali greš ti zraven?" vprašam Luka. "Ja. Moram te malo gledati. Sicer imam pa pozneje tako ali tako trening," reče Luke.
"Torej te bom prišla jaz gledati," rečem in Luke se nasmehne. Kmalu prispemo pred telovadnico. Poslovim se od očeta in z Lukom se odpraviva proti telovadnici. Vstopim in tam že trenira večina punc. "Savannah! Pridi malo sem!" reče trener. Torbo dam Lukeu v roke in stečem proti trenerju. "Savannah, olimpijske se začnejo čez dva tedna. Od danes naprej morava delati res naporno," reče. "Saj vem, tudi doma imamo telovadnico, zato večinoma tudi tam vadim." rečem. "To je dobro!" reče trener. "Zdaj pa pojdi vadit!" reče trener. Pokimam in se spravim vadit.

Po končanem treningu grem gledati Luka, ker ima zdaj on trening. Ravno sedaj je izvedel, da gre tudi on na olimpijske. Teče na kratke proge in na dolge. Brat in sestra na olimpijskih. To bo še zanimivo! Doma Luke pove, da gre na olimpijske in spet je vsa družina v zraku. Po mojem so nas slišali še novi sosedi.
Kmalu zazvoni telefon. Mama se javi:" Prosim?" "Aha. V redu. Jima bom povedala!" reče "Adijo!"
Vsi jo čudno gledamo. "Luke, Savannah. Olimpijske se začnejo en teden prej," reče mama. Z Lukeom se pogledava in skomigneva z rameni. "To pomeni, da morata iti v olimpijsko vas že ta teden, da se namestita," reče mama in oba dva z Lukeom začneva skakati od sreče.
"To pomeni, da morata vadit v olimpijski vasi bolj kot vsi ostali v redu?" reče mama in obadva pokimava.

--------------------------------ČEZ DVA DNI------------------------------

Z Lukeom sva pobrala vsak svojo potovalko z oblekami in športno torbo. Oči naju je pripeljal pred telovadnico od koder greva v olimpijsko vas sama z trenerjem. Odšla sva na avtobus in se namestila vsak na svoj sedež. Kmalu prispemo, saj so olimpijske letos v Londonu. Kmalu prispemo in napotijo nas proti naši hišici. Grem v svojo sobo in pospravim obleke v omaro. "Končno sem tukaj!" rečem in se nasmehnem.
24. november 2012
u56210
u56210
svetovno!!!
neeeeext!!!
<333
24. november 2012
u56210
u56210
. нσנℓα!
. נαѕ ιη мσנα вƒƒ ηα ιgяαн мιℓу ѕмα ѕє σ∂ℓσčℓι
∂α вσмα ѕкυραנ ριѕαℓι zgσ∂вιcσ
. вℓι вι zєєℓσ νєѕєℓι, čє вι νѕαנ ρσgℓє∂αℓα...
мαувє тι вσ νšєč؟
. http://www.igre123.com/forum/tema/we-all-have-secrets-ff.-one-direction/45827/
. нωαℓα čє вσš :ρ
. ѕσяι zα σgℓαšєναηנє
25. november 2012
Skrajni dolgčas mi pomaga pri pisanju novega dela...

----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zložila sem obleke v omaro in se odpravila na manjši sprehod po vasi. Spoznala sem veliko punc, ki bodo tekmovale. "Savannah!" me zmoti trener pri pogovarjanju z Ekatarino. "Ja?" vprašam. "Bi šla trenirati?" vpraša. "Zakaj pa ne," rečem in se poslovim od Ekatarine. Ekatarina tekmuje za rusko gimnastično ekipo. Spravim se do telovadnice in začnem vadit. Vsako točko sem morala vaditi posebej in vsako točno desetkrat, če ne še večkrat. Na koncu treninga sem bila kot ubita. Nikoli me ni nič bolelo po treningu, zdaj pa me boli vsaka mišica in vsaka kost. Sposobna sem jih prešteti, tako boli. Komaj se privlečem k naši hišici. "Savannah, kaj je bilo?" vpraša Lucie. "Trening!" rečem in se odvlečem po stopnicah. Grem pod tuš, čeprav še komaj stojim. Nato pa se vležem na postejo in v sekundi dvajset zaspim.
Zbudim se v sončno jutro. Odpravim se na zajtrk. Spodaj so že vse punce in vsi, ki tekmujejo za britansko ekipo. "Zdravo!" jih pozdravim in vsi odzdravijo nazaj. "Naporen trening včeraj, kajne?" vpraša Kaylie. "Ne sprašuj, skoraj sem umrla!" Vsi se zasmejijo. "Vi se kar smejte, jaz pa se bom vam, ko boste vi tako trenirali!" rečem in pograbim zajtrk. Spravim se na teraso in pojem zajtrk. S sabo sem vzela tudi knjigo, ki sem jo brala in pozabila na čas. Mimo mene pride legenda plavanja Micheal Phelps. Pogleda proti meni in se ustavi, a ko ugotovi, da nima nič pametnega za povedati, se odpravi naprej.
Poberem knjigo in grem v hišo. V roke vzamem tablični računalnik in se pogovarjam z Tiffany. Kmalu v mojo sobo vstopi Luke in prinese prenosni računalnik. "Tiffany hoče s tabo govoriti," reče in sede poleg mene na posteljo. "A zato nisi tako hitro odpisovala?" rečem in obada z Lukom se nasmejiva.
Luka kmalu pokliče trener, ker mora tudi on trenirati. Meni pa je trener dal prosto. Tukaj sem že dva dni. Še pet dni in se bodo olimpijske igre otvorile. Komaj sem čakala, da bodo olimpijske kdarkoli v Londonu in za povrh sem še jaz tukaj! Ko sem bila mala sem zmeraj gledala olimpijske in govorila mami: " Mami enkrat bom jaz tamle!" In ravno sedaj sem tukaj. Neverjetno kajne?
Dnevi minejavo res hitro in z vsakim dnevom me mišice bolj in bolj bolijo. Treningi so naporni in ko gledam nasprotnice včasih dvomim vase, da to prav zmoerem. Trener me spodbuja, a ko jaz v kaj ne verjamem, tudi ne verjamem. In drugi me ne bodo prepričali v nasprotno.
Minilo je tistih dolgočasnih pet dni in končno je napočila otvoritev. Kmalu moram mi iti na igrišče. Kmalu nam vsi ploskajo. Zagledali smo kraljico in kraljevo družino. Vsi računajo na nas. Tega ne smemo zamočiti. Otvoritev je bila neverjetna.
Olimpijske igre so se uradno začele. Supeeeeer! "Kateri dres bi izbrala kot najlepši? In ne smeš izbrati naših ali ameriških!" reče Kaylie. "Definitivno drese slovenske ekipe!" rečem in obe dve se strinjava. Kmalu pride k meni edin in edinstven Usain Bolt! "Živjo, ti moraš biti Savannah, kajne?" vpraša. "Ja, to sem jaz," rečem. "Tvoj brat mi je veliko povedal o tebi," reče Bolt. "Moj brat?" vprašam začudeno in Bolt pokima. "Rekel je, da vedno navijaš zame, zato sem ti prinesel eno kapo in moj avtogram," reče Bolt. "O moj bog, nemore verjeti! Hvala!" rečem čisto šokirana. Bolt se poslovi in gre k svoji ekipi. "Aaaaa ne morem verjeti!" rečem Lauren. Ta se nasmeji in reče:" Tudi jaz ne bi mogla!"
Po koncu otvoritve se vsi vržemo v svoje postelje in zaspimo. Zjutraj se vsi zbudimo zelo zgodaj saj imamo prve tekme. Prvič sem na olimpijskih zato ne pričakujem kakšne medalje, ampak vseeno na kakšno bronasto ciljam. Prva ima tekmo Lauren. Res ji je šlo dobro, a medalja ji je za las ušla.
Naslednja je Kaylie. Ta svoj nastop izpelje več kot perfektno in zato je njej trud poplačan. Dobila je brnoasto medaljo. Cela britanska ekipa skače od veselja. Nato pa sem jaz na vrsti. Zaprem se v sebe in začnem nastopati, a to očitno ni bilo dovolj saj medalje nisem dobila.
"Dobila jo boš, Savannah, dobila jo boš!" reče trener. Danes imam še eno tekmo, a tudi ta se mi ni posrečila. "Saj bo Savannah!" rečejo vsi trenerji. Pozabila sem omeniti, da je Luke dobil prvo bronasto medaljo! Naslednji dan spet nastop, a tokrat prva. Spravim se na bradljo in začnem izvajati svojo točko. Poženem se z vso silo in naredim dvojno salto z doskokom. Vsi zaploskajo. Nastopijo še vse ostale in sodniki dodeljujejo rezulate. Trener je sodnikom povedal, naj nam rezultate sporočijo šele na koncu. Kmalu se naše tekmovanje zaključi, jaz pa se pogovarjam s Kaylie."Savannah! Poglej na tablo!" zakriči Lauren. Pogledam n tablo in zagledam moje ime na samem vrhu. "Kaaaaaaj?!" zakričim in že me vsi objemajo.
Stojim na najvišji stopnički. Z zlato medaljo okoli vratu. Ravno predvajajo britansko himno. Uspelo mi je. S puncami gremo okoli igrišča, ko zagledam mojo družino. Šopek, ki sem ga imela v rokah vržem proti mami. Tiffany je šopek dobila od Lukea. Novinarji naredijo par slik in to je to.
V hiši pa smo bili vsi na nogah in se veselili.
25. november 2012
u56210
u56210
aaaaaaaaaaaaa....
svetovno!!!
neeeext!!!
sem vedela, da ji bo uspelo!!!
25. november 2012
u110768
u110768
neeeeeeeeeeeeeeeext
26. november 2012
u113507
u113507
Next
26. november 2012
Evoo punce, za vas ki berete en next....
-----------------------------------------------------------------------------------------------------
V hiši pa smo bili vsi na nogah in se veselili. Naša britanska ekipa ima že kar nekaj zlatih, srebrnih in bronastih medalj, pa čeprav so se olimpijske šele začele. Torej moj predragi bratec ima že prav tako eno zlato medaljo.
Danes imam spet tekme. Zjutraj sem vstala in si pripravila zajtrk. Pojedla sem in se šla pripravit. Kmalu smo prišli na igrišča in punce smo se začele ogrevati. Za ogrevanje smo imele pol ure časa, nato pa smo se morale spraviti k trenerju. "Punce, uspelo vam bo. Dobre ste in imate talent, zakaj bi vam potem spodletelo?" naklada trener, ko reče Lauren:" Ne vem, mogoče zato, ker je včeraj Payson tudi spodletelo, pa je najboljša na parterju?!" "Lauren!" reče trener, Lauren pa samo skomigne z rameni.
Sodnik že, da znak za pričetek tekmovanja. Sedla sem na klop z ostalimi puncami in napeto čakala katera od nas je prva. "Payson Megan Jones!" pove sodnik in Payson se spravi na parter. Začne s svojo točko, ki jo tudi uspešno zaključi. Naslednja je bila Kelly Rowland. "Tale ženska mi gre tako na živce!" reče Payson. "Payson, umiri se no! Bila si boljša od nje!" reče Kaylie. Napačno! Kelly je premagala Payson. "Savannah Alicia Parker!" reče sodnik. Grem do začetka blazin in se postavim. Začnem s točko in mislim samo na eno. Zlata medalja! In uspešno pristanem na prvem mestu. Kmalu je tekmovanja konec in seznam prvih treh je bil tak: 1. Savannah Alicia Parker, 2. Kelly Rowland, 3. Payson Megan Jones. Kelly je besnela od jeze, Lauren pa je skakala, ker sem premagala Kelly.
Kmalu se spravimo iz igrišča in mimo nas pride Kelly, ki se šopiri na vse strani, ki obstajajo pa tudi na tiste, ki ne obstajajo! "Samo tokrat Savannah, samo tokrat!" reče Kelly. "Kelly ne kvari mi veselja, ko se ravno veselim, da sem SPRAŠILA TVOJO RIT POLNO PRAHA!" rečem jaz. "In še nekaj Kelly, bila je prepolna praha, skoraj sem se zadušila!" reče Lauren. Cela naša ekipa pade v neustavljiv smeh, presenetljivo se je tudi trener smejal kot usekan.
Čez dva dni so bile finale na parterju. Prva je bila Kelly. Kdo pa drug?! Nato je bila na vrsti Kaylie. Nato pa jaz in še Lauren. Pa potem so prišle na vrsto še ostale punce. Rezulatati so bili presenetljivo uspešni. V zraku bodo plapolale tri britanske zastave. Prve tri smo bile Lauren, jaz in Kaylie. Lauren je bila prva, jaz druga in Kaylie tretja.
Cela britanska ekipa spet skače od ponosa. Kmalu so se tudi olimpijske končale. Domov grem z tremi medaljami. Dvema zlatima in eno srebrno. Z svojim delom sem zadovoljna. Moj predragi bratec pa domov odhaja z prav tako tremi medaljami in prav vse so bile zlate. Multipraktik! Danes je zaključek olimpijskih. Lauren (Lukeova punca), ki ni nastopala na olimpijskih, ker ni športnica, bo skakala od veselja, ker bodo nastopili One Direction. Pomota! Vse punce v ekipi bodo praktično plapolale v zraku, kot zastavice. Saj vse obožujejo One Direction. Jaz pa sem vesela, saj bom videla Emeli Sande. Ona je moj idol.
Kmalu je prireditve konec in vsi se poslavljamo. Ravno sem šla po pijačo, ko se zalteim v nekega fanta. Bil je blondinec. Čakaj malo, a ni tale iz One Direction?! "Oprosti lepotička, nisem mislil," reče. "Saj ni kaj," rečem in pogledam proti njemu. "Kako ti je ime?" vpraša. "Savannah Alicia Parker," rečem in mu podam roko. "Niall Horan," reče on. Nasmehnem se. Zdaj se moram pa res nehati smehljati. "Ti si tista gimnastičarka, ki je dobila zlato na bradlji pa še na nečem a ne?" vpraša. "Ja, na bradlji in na gredi," rečem. "Bila si odlična! Čestitam za medalje!" reče. "Hvala." "Bi šla z mano k ostalim, po moje bi te vsi z veseljem spoznali," reče Niall. "Z veseljem!" rečem in mu sledim. "Fantje! Spoznajte Savannah!" zakriči Niall. Vsi štirje se obrnejo in prvi k meni stopi črnolasec. "Zayn Malik," reče. In potem še vsi ostali. "V veselje mi je, da sem vas spoznala. Moje ime je Savannah Alicia Parker," se jim predstavim. "A ni ona osvojila tri medalje?" vpraša Louis Liama. Liam pokima. "Čakaj, tri medalje!?" se čudi Niall. "Ja, dve zlati in eno srebrno," rečem. "Kje pa si dobila srebrno?" vpraša. "Na parterju," rečem.
S fanti smo se dolgo pogovarjali in izmenjali številke. Naslednje jutro sem vstala pozno. Hitro sem pripravila zajtrk in spakirala obleke v potovalko. Vračam se v domačo hišo. To je najboljše! Preden grem na avtobus se poslovim od fantov. "Adijo fantje, se vidimo!" rečem in vsakega objamem. "Adijo Savannah!" rečejo vsi kot v zborčku. Sedem na sedež v avtobusu in čakam, da pridem čim prej domov.
Kmalu sem doma in prvo kaj naredim je, da stečem dol iz avtobusa in skočim mami in očteu v objem. Nato objamem še Tiffany. Isto naredi Luke. "Ne morem verjeti, da sem končno doma!" rečem. "Mi tudi ne!" reče mami. "Aja, Tiffany! Dobila sem podpise od One Direction!" rečem in Tiffany že kriči ter dobesedno skače po meni.
Spravim se v sobo in odpakiram oblačila, medalje pa obesim na posebno mesto za njih. Kmalu mi zapiska telefon. Bilo je sporočilo od Nialla. Povabil me je k njim domov v petek. Seveda sme se strinjala in vprašala, če lahko pride Tiffany zraven. Seveda je dovolil.
Malo sem šla na računalnik in na facebook prejela tudi veliko čestitk. Vsem sem se zahvalila za čestitko in na koncu pogledala še en film na računalniku. Ura je bila že 23.30 in ker sem bila preveč utrujena, sem se samo vrgla na posteljo in zaspala.
Zjutraj pa me je zbudil hrup, ki ga kot ponavadi povzročata Luke in Tiffany, ker sta jutranji osebi, jaz pa nisem!
26. november 2012
u108899
u108899
nexxxxtttttttttttttt
26. november 2012
u110768
u110768
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
26. november 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg