Forum
u53440
u53440
Hei! I'm back. ;D
Pisala bom zgodbico o punci Aishi ki živi na kmetiji, pred enim letom pa je za rojstni dan dobila kobilo. Poimenovala jo je Aisha. Z očkom sta ugotovila da je breja. Živi na veliki kmetiji. Zaradi tega ni rečeno da so revni oziroma da imajo kmečko hišo. Ne, imajo prav lepo hišo. In veliko. Aisha(člowek) je edinka. Ima že dokaj stara starša. Hodi v prvi letnik gimnazije. V šoli je zelo slaba, saj nikoli nima časa za učenje in se rajši posveča svojim živalim. Seveda pa ima najrajši svojo Aisho(kobilo). Njeno življenje ni takšno kakor bi ga rada imela, vendar je zadovoljna s tem kar ima. Je zaljubljena, vendar jo noben fant ne mara, saj pravijo da je umazana kmetica. In s tem se je zadovoljila - da nikoli ne bo imela fanta. Njena največja ljubezen pa so konji in psi.

začnem pisat? :'D

citiram: "začnem pisat? :'D"


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

15. oktober 2011
u53440
u53440
nextala bom....in še neki: kjer piše JAZ pomeni jaz, Aisha človek in kjer bo pa AISHA pomeni pa ona, pač Aisha konj
................................................................................................................

JAZ:
Zbudila sem se. Ura je bila polnoč. Zaspano sem pogledala skozi okno. Bilo je svetlo. Luna je v mojo sobo spuščala bledo svetlobo. Bila sem utrujena. Vstajati ob polnoči je res zelo naporno, če greš spat ob 22.30. Obrnila sem se v zid ter zaprla oči. Nisem več zmogla. "danes pač ne" sem zamrmrala in zavzdihnila. Ura je odbila polnoč. Njen zadnji udarec se je razlegel. Tesno sem se zvila, ter prisluhnila. In to je bilo to. Rezgetanje. Ja, Aisha je vedela, da ne smem spati. Imela je prav. Če hočem kaj naredilti iz tega konja, je treba vstati. Po škripajočih stopnicah sem se previdno odplazila v kuhinjo. Pojedla sem, ter nase navlekla najmodernejše stvari, ki jih lahko dobiš na deželi. Aisha je bila zelo glasna. Nisem hotela, da se kdo od staršel zbudi, ker tako močno rezgeta. Pohitela sem k hlevu. Aisha je začela skakati. Bila je prestrašena. Aisha sicer ni dresirana in me zelo moti njeno skakanje in rezgetanje, ter to, da se ne pusti da jo jahaš. Zato sem se pred približno mescom dni odločila da bova pričeli z urami jahanja. In ker imam čez dan veliko dela, nisem mogla drugače. Starši mi seveda ne dovolijo ponoči. In to delam na skrivaj. Vsedla sem se na majhen stoček pri vratih, da se umiri.

AISHA:
Bila je polnoč. Končno. Skozi okno svojega hleva sem lahko opazila luno. Bila sem obsijana v njeni svetlobi. Ni me bilo strah. V ozadju sem lahko zaslišala uro, ki je bila v hiši moje lastnice. Vstala sem, saj sem vedela, da bo zdaj zdaj prišla. Pretegnila sem se. Noge so me neznansko bolele. Ura je še zadjnič odbila. Njen zvok se je razlegel. Postalo me je strah. Moje lastnice ni bilo. Bila sem že zelo nestrpna, saj lastnica ponavadi pride še preden konča biti. Z nogami sem se prekladala sem ter tja. Vsak šum, ki sem ga zaslišala sem ga razložila kot njeni koraki in vsak ton, ki sem ga slišala, sem razložila kot njen nežen glas. Začela sem jo klicati. Moja lastnica ni vedela kaj govorim, saj sem konj. Ampak jaz sem jo le klicala. Klicala. Začela sem se dreti. Glavo sem povzdignila proti stropu. Nenadoma sem iz daljave zaslišala jezen glas. Bil je namenjen meni. Utihnila sem. Glas je bil njen. Bila sem vesela. Začela sem poskakovati. Prišla je. Njena roka se mi je približevala. Čeprav sem jo imela rada, sem se je bala. Divje sem skakala. Več ko več nisem mogla, saj sem bila zapeta z verigo. Dekle je zavzdihnilo in se usedlo na pručko. Čutila sem, da je to storila zato, da bi me umirila in da me ne bi bilo strah. Počasi sem se umirila. Nehala sem skakati. Nehala sem jo klicati. Še vedno sem se bala. S svojimi velikimi očmi, sem jo gledala. Sedela je ne pručki. Njen obraz je bil zaskrbljen. Trudila se je smejati. A ji ni uspelo. Postala sem žalostna.

JAZ:




AISHA(le da po glavi nima rjavih lis):


18. oktober 2011
u57518
u57518
nexteej!
18. oktober 2011
u53440
u53440
okej za Lariso♥Bleble ko mi je lih dc -.-
........................................................................................................

JAZ:
Aisha se je kmalu pomirila. Pobožala sem jo po črni grivi, ki je bila, če si dobro pogledal, rahlo zakodrana. Šepetala sem ji nežne besede, da bi jo umirila. Uzela sem uzdo. Prvič. Prvič sem imela vrokah uzdo. Roke so se mi rahlo tresle. Približala sem se njeni glavi. Oči je imela na široko odprte. Ampak ni bila videti ravno prestrašena. Dokler se ni zgodilo. Kar naenkrat. Skočila je v zrak, prvi dve nogi dala na steno, mene pa -nevem kako- brcnila na tla. Od nje sem čutila nehvaležnost in nezaupanje. Bila sem žalostna. Res je, da me je zadnjica bolela, ampak ni bilo hudo. Ni mi preostalo drugega kot da jo prosto odpnem. Okoli naše kmetije je bilo sicer ograjeno, ampak ograja je bila zelo daleč. Tako daleč, da bi lahko prosto tekala po njivah. Imeli smo res zelo veliko ozemlje. Vsedla sem se na pručko. Aisha je s tresočim glasom rezgetala. Oči je imela široko odprte. "daj no Aisha". Bila sem jezna nanjo. Ne zaupa mi! Ko se je končno umirila, sem se ji približala. Ker nisem imela uzde, ni bila zelo prestrašena. Ovohavala me je in mi pustila, da sem jo božala. Segnila sem po verigi, ter jo odpela. Veriga je z močnim treskom padla na tla. Aisha se je ustrašila, skočila in me podrla. Padla sem na glavo. Preden sem sploh prišla k sebi, je šlo 10min. Glavo sem imela docelo krvavo. Kri mi je tekla po vratu navzdol po majici. Začela sem jokati. Ta konj nima zaupanja vame. Vedela sem, da tega konja ne bom mogla ukrotiti. Šla sem iz hleva. Videla nisem poplnoma nič, le v daljavi, mestne svetilke. Prižgala sem svojo žepno lučko. Ampak tudi ta ni svetila dlje od enega metra. Videla sem le toliko, da sem lahko hodila. Aishe ni bilo. Obupala sem. Usedla sem se na dokaj velik kamen, ter se prijela za glavo. Slekla sem majico. Moja glava me je še vedno zelo bolela. Omagala sem in se vrnila v hišo. V predsobi sem z obešalnika povlekla mojo bundo, ter se zleknila v kot. Trudila sem se, da ne bom zaspala, ampak le čakala, če bom s kje zaslišala Aishino dihanje, korake ali rezgetanje. Ampak spanec me je premagal.

AISHA:
dekle je sedelo na pručki. Njene rjave oči so buljile v tla. Poklicala sem jo. Ni se oglasila. Ker me ni azumela, kaj govorim. Ko sem se le umirila, je pristopila in me pobožala po grivi. Njena roka me je grela. Čutila sem ljubezen in toplino. Popolnoma sem se umirila. Njen glas, ki mi je govoril, kako sem pridna, me je popolnoma umiril. Vedela sem, da mi ne bo storila nič žalega. Z drugo roko, se mi je približevala. V roki je imela neko stvar. In dobro sem vedela, kaj je ta stvar. Uzda. Seveda. Na sebi sem jo imela, ko sem bila še "doma". Moj pravi dom je sicer v gozdovih, na poljih, njivah, skalovju....ampak moje življenje je uničil lovec na divje živali. Z mano je ravnal zelo grdo. Kljub številnim padcem, ki sem jih povzročila, ko sem skakala, ter brcala, je ostal pokonci. In vedno sem ga udarila več. Zato me je začel tepsti in me silil nositi uzdo, ter sedlo. Čeprav me nikoli ni jahal......
skratka zdaj sem ugotovila, da ona ni prijazna. Sploh ne. V sebi sem začutila jezo in sovraštvo. Srepo sem pogledala. Na njenem obrazu je počival nasmešek. Še vedno je šepetala. In takrat mi je prekipelo. Skočila sem v zrak, prislonila prednje noge na steno, da sem stala na dveh in pogledala. Punca je ležala na tleh. Bila je jezna. Vsedla se je na pručko, ter razmišljala. Ne vem, kaj je razmišljala, toda je. Spet sem se deloma umirila. Približala se mi je. Tokrat me ni božala. In ni imela uzde. Ugotovila sem, da to pomeni "na silo".
Ko sem bila že pripravljena skočiti, sem le začutila njeno roko. Spolzela je do mojega vratu, kjer sem bila pripeta. Odpela je verigo. Veriga je s treskoma padla na tla. Ustrašila sem se. Srce mi je skoraj počilo. Skočila sem -in to zelo čudno- ter pri tem podrla mojo lastnico. Zagledala sem izhod. IZHOD. Pognala sem se proti njemu. Bila sem prvič zunaj-odpeta. Ker nisem dobro videla, sem povohala. Da, tukaj nisem še bila-odpeta. Začela sem dirjati, ter se pri tem oglašati. Bila sem vesela, začutila sem svobodo. Začela sem dirjati proti hribu, poraslemu z grmovjem in trni. Ko sem zadirjala vanj, so mi začela drevesa prekrivati pot. V temi seveda nisem dobro videla. Še posebej zdaj, ko so mi drevesa prekrivala pot. Omagala sem. Ulegla sem se na tla, se udobno namestila in zaspala.
19. oktober 2011
Horse_Rider
Horse_Rider
dej next pliss zame!!!!
18. maj 2012
Next
18. maj 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg