Forum
Kmalu sem se odpravila pogledat naš ranč. Bil je blizu in kar hitro sem ga našla.


Moja kobila, hanoveranka Indah (kar pomeni lepa), je bila zunaj v ogradi. Inštruktor jahanja je pristopil k meni. "Zdravo, sem Kevin." "Jaz pa Elisse." "Ogledal sem si tvojega konja in mi je precej bolj všeč kot konj tvoje sestre. Pa izvoli utrnik, ter se napiši noter kdaj želiš jahat." Podal mi je urnik, jezna sem ugotovila, da je Nia zasedla vse boljše termine. Pa kaj zato. Vpisala sem se, nato pa mi je Kevin pokazal, kje najdem sedla in uzde ter kje lahko konja pripravim za ježo, saj je želel videti, kaj že znam od prej. Indah se mi je lepo pustila sedlati, in ko sem jo zajahala, je bila popolnoma mirna. "V redu, Elisse. Poženi jo v kas in jahaj čez tele kavalete." Na sredino jahalnice je znosil drogove za ovire ter jih razporedil v primerno razdaljo, da je kobila lepo tekla čez njih. "Okej, poskusi zdaj z galopom, če ga že znaš." kobilo sem pognala v galop, vendar me ni pretirano navdušil. "Najbrž mora zelo lepo skakati, naredi osmico čez tile dve oviri." Pokazal mi je modro in rdečo kobilo. Kobilo sem pognala naravnost na modro, v sredino ovire in jo preskočila. Ker že dolgo nisem jahala, je bil skok malo čuden, a mi je še šel. Po koncu ure, ko sem razsedlavala kobilo, je Kevin šel do mene. "Dobra si, samo slog ti še moram malo dodelat pa bo." Ko sem kobilo odpeljala nazaj na pašnik, sem srečala Nio, ki je ravno prihajala. "O, poglej, kdo je tu. Luzerka!" Ignorirala sem jo ter se odpravila domov.
17. julij 2013
u123472
u123472
next
17. julij 2013
u50091
u50091
next
17. julij 2013
next!!!!!!!

Saj je že zadosti nextov-prosim
17. julij 2013
Naslednji dan v šoli ni bilo Chsa, pa tudi Adam in Bree sta manjkala. Pouk - dolgočasen kot vedno. Ko sem prišla domov, sem komaj upala, da se bom od šolskega hrupa vsaj malo odpočila. Toda ko sem stopila v hišo, me je zadelo;
You're insecure,
Don't know what for,
You're turning heads when you walk through the door,
Don't need make-up,
To cover up,
Being the way that you are is enough,

Everyone else in the room can see it,
Everyone else but you...
"Stop!!! Kaj za vraga se pa greš?" Nia je sredi dnevne sobe plesala pred tv jem, na katerem so se vrtele muske od 1D. "Mislim ej. A ne moreš poslušat kaj boljšga?" Saj sem vam že povedala, da je Nia njihova fanica. Sama osebno nimam nič proti njim, a ko kakšno njihovo pesem slišiš 100x, postanejo rahlo nadležni. "A ne veš? Naslednji teden, v sredo, grem na njihov koncert. Z očkom." Uh, kako sem si oddahnila! Nekoč je izjemno dolgo vztrajala, da grem JAZ z njo na koncert! Šele ko sem pobegnila iz limuzine, ki bi nas peljala na koncert, so me začeli jemati resno - da nisem kot nekatere, ki "ljubijo" to skupino, ali še hujše, kot nekatere, ki jih sovražijo, potem pa se zaljubijo v njih. Mislim, saj nimam nič proti njim, samo malo prevzetni se mi zdijo in njihova muska mi gre res na živce.
Zbežala sem v svojo sobo in na kitaro začela igrati lepe komade, ko je Nia povečala glasnost. Celo do sem se je slišala njihova pesem. "Uh.
"Nia, na ranč grem. Tam bo vsaj kaj miru!" Sploh me ni slišala, sem pa opazila Annabello, ki mi je pomahala, da naj grem, in da me razume. Na ušesih je imela naušnike. Jaz sem se ji nasmehnila ter odbrzela na ranč. Kevin je ravno urejal Liama. Nia je namreč svojega fjordskega ponija preimenovala iz Treska v Liama. Meni se zdi to brezvezno, vendar sem morala biti tiho, da nebi moja kobila postala Zayn. V glavnem, ta kobila je ležala zunaj na travniku in odpravila sem se k njej. Po uri jahanja (šlo mi je že boljše!) sem jo pripela na dolgo lonžirno vrv ter jo odpeljala na sprehod, ki je trajal definitivno eno uro. Opazovali sva lepoto gozda in poslušali petje ptic.

Ko sem postala utrujena, kar se je zgodilo kar kmalu (nič kondicije nimam - zato pa hodim na atletiko, da jo kaj pridobim), sem kobilo, kljub temu, da ni imela sedla niti prave uzde, zajahala. Tako me je nosila še nekaj časa, ko sva prišli nazaj. Ker se je že večerilo, sem jo hitro ucvrla v hišo in upala (na žalost zaman) da nihče ne bo opazil moje ne-prisotnosti.
Ko sem vstopila v hišo, je bil v njej velik kraval. Nia je stala sredi sobe in se drla: "..z mano na kocert?!? ZAradi bedaste službe?! Daj no, kdo pa naj gre potem z mano? Hočem, moram videt ta koncert, dobit njihove avtograme in moje slike zraven njih. Moram!" Oče, živčen in malček prestrašen, je sedel v naslonjaču. Harrya nisem nikjer videla, toda Annabella, ki je stala pri vratih v kopalnico, je na moje nemo vprašanje, kje je Harry, odgovorila z pokazanjem na vrata. Razumela sem. "Elissa! Kje si bila zdajle? Mislim, da kar tako greš in..." Preslišala sem očetovo dretje. "Oče, kaj se dogaja?" Popolnoma mirno sem se postavila pred njega. Delal se je kar najbol brezbrižnega, vendar sem preštudirala človeško govorico do potankosti. NIkoli ne veš, kdaj ti pride prav. Meni je že večkrat, kot tudi zdaj. "Zaradi službe ne morem z Nio na koncert 1D, sama pa ne more it. Greš ti zraven nje?" "Niti podrazno! To ne bo šlo, toda vem za nekoga..." Pogledala sem Annabello, malo proseče, malo grozeče. Najprej je naredila presenečen obraz, ko pa je ugotovila, kaj nameravam, pa jezen obraz. Toda skomignila je z rameni. "Annabella lahko gre!" "Varuška?" "Ja." "Nia, kaj praviš?" "Prav, če je to edina možnost." Začela se je kujati, jaz pa sem se odpravila v svojo sobo.
17. julij 2013
2 nexta za nadaljevanje
17. julij 2013
u123472
u123472
net!
17. julij 2013
misliš next? še enga
17. julij 2013
u50091
u50091
next!
17. julij 2013
Danes sem v šoli pred začetkom pouka napadla Chasa. »Chase, kje si bil včeraj? In zakaj si zapustil šolo med poukom?« Ravno je jemal knjige iz omarice, jaz pa sem se mu priplazila za hrbet in ga vprašala. Od presenečenja je izpustil knjige, da so mu padle na nogo in je zatulil ter se obrnil. »A, samo ti si.« »Samo jaz sem?« Nekako sem pričakovala drug odgovor. »Kaj se pa greš? Saj ti ne bom nič naredila.« »Vem, samo mislil sem, da je kdo drug…« Kako kdo drug? Takrat pa sta do njega prišla Adam n Bree, »Moram it. Se vidmo pri pouku!« Pa kaj za varga se tile grejo? Očitno imajo res nekakšne skrivnosti. Na klopci sem premišljevala o tem, ko se je nekdo počil zraven mene. Bila je Tinkara. »Ugani, kdo te je prišel obiskat.« »Obiskat? Mene?« Napol sem upala, da je mama prej prišla iz potovanja v Ameriko, a resnica je bila še boljša. »Elen!« Objeli sva se. »Tako dolgo te že nisem videla!« Nasmehnila sem se ji. »Dolgo je zate očitno 10 dni, ne?« »Točno tako. Tukaj sem pri svoji teti, 1 teden bom pri njej. Sem sem prišla samo iz dveh razlogov. Uganeš katerih?« Nisem dolgo premišljevala. »Zaradi mene in koncerta 1D!« »Seveda. Brihta vedno vse ugane!« Moj vzdevek je bil Brihta, njen pa Smola. »In veš kaj; Michael je z mano! Tukaj in v življenju! Par sva!« Michael njen fant? »Kaj? Tisti Michael, ki je bil včasih moj fant, zdaj pa je moj dober prijatelj? Zakaj mi nisi povedala? Vsak dan sem te na skypu spraševala, če je kaj novega, ti si pa bila povsem tiho. Zmenili sva se, da si bova vse zaupali. Ne moreš mi lagati o tem.« Stisnila sem jo v kot. »Hotela sem te presenetit. Sploh pa sva postala par šele včeraj. Včeraj pa nisva govorili po skypu.« »Okej, Smola je zmagala. Vse čestitke za fanta!! In veš kaj – poglej to sliko – ali ni lep?« Na iPadu sem ji pokazala nekaj slik. »Res je srčkan. In? Kako napreduje zadeva?« »Govorila sem že z njim, nima punce, ni v središču pozornosti, zato ni nobena, vsaj mislim tako, zaljubljena v njega. Razen Charllot D. Saj veš, une kuzle…« »Ja, boga ti.« »Čeprav je včasih malo čuden, je v bistvu prijazen. In poslušaj! Lahko se normalno pogovarjam z njim! Skoraj tako pameten je kot jaz!« Elena se je začudila. »Čudež! Kako je lahko tako lep fant hkrati tako pameten?« Še enkrat je poškilila njegovo sliko. »Res je lep.« »Mimogrede, Elena, si šla na stilsko preobrazbo, ko me ni bilo?« »Ne, samo malo sem se uredila.« Najbrž se še spomnite slike z začetka. No takšna je Elen zdaj:



(se opravičujem zaradi majhne slike)
Takrat je zvonilo. »Smola, zdaj pa moram v razred. Lepo se imej!« Elena/Smola me je z srčkanim nasmeškom na ustnicah pogledala. »Zelo se bom zabavala…«
17. julij 2013
u83544
u83544
next !
17. julij 2013
Med poukom sem ves čas razmišljala samo o Elen. Nisem ji upala povedati, da nočem iti na koncert o 1D. Mogoče bo šel pa Michael z njo. No, saj se bo že uredilo. Pri matematiki se nisem pogovarjala z Chasom, ampak sem si pisala z Tinkaro, kako dolgočasen je lahko pouk.
Aja, tole je Michael:



Po pouku sem imela še literarni krožek. Ker sva se med poukom z Tinkaro pogovarjali in devali vzdevke učiteljem, sva dobili nalogo; napisati spis, dolg 2 strani. Naj piše o prijateljstvu. "Do ponedeljka!" naju je posebej opozorila učiteljica. "In naj govori o prijateljicah, kot sta vidve." Zasmejali sva se. Bila sem dobre volje in z Tinkaro sva še dolgo po koncu pouka ostali na mestih ter klepetali. Takrat pa se je Tinkara spomnila, da bo zamudila avtobus, če ne pohiti. Stekla je iz učilnice, "By by, see you tommorow!" je zavpila skozi zaloputnjena vrata učilnice. Jaz sem se še dolgo smejala njeni zadnji šali, a me je smeh minil, ko sem stopila iz učilnice, saj je Elena sedela na klopci z Chasom in se nečemu smejala. Nista me opazila, in hitro sem se skrila za omarice. Iz žepa sem potegnila telefon ter vse skupaj posnela. Takrat pa je Elena vstala, "Čaw, Chase. Se še vidiva," ga pozdravila in mu namenila enega njenih zapeljivih nasmeškov. Roke so se mi zatresle in telefon mi je padel na tla. Hitro sem ga pobrala, ter upala, da je tole posneto. Takrat pa je, čeprav padca telefona oziroma mojega sunkovitega dihanja ni mogel slišati, Chase pogledal proti mojemu skrivališču. Očitno je nekaj iskal, mene prav gotovo ne. Nato pa je skomignil z rameni ter se odpravil proti svoji omarici. Hitro sem smuknila v razred in začela brisati tablo (ki je že bila pobrisana). Nisem se motila; "A ti si še v razredu?" "Ammm.... A ti si še v šoli?" Stopil je do mene. "Zakaj brišeš že pobrisano tablo?" "Učiteljica to zahteva. Vedno mora bit pobrisana dvakrat. Čaw, moram it. Na bus bom zamudila." Stekla sem iz učilnice mimo presenečenega Chasa. Nekaj moram razčistit z Eleno.
17. julij 2013
u123472
u123472
next!
17. julij 2013
Ko sem prišla domov, sem najprej poklicala Eleno, ki pa je bila nedosegljiva. Pustila sem ji sporočilo, da naj me pokliče, ker se imava nekaj nujnega za zmenit. Nato sem ppoklicala Michaela. Ta se mi je takoj oglasil. "Zdravo, Elissa. Kako kaj gre?" "V redu. Vendar ne kličem zaradi tega. Slučajno veš, kje je Elena?" "Ne, se mi pa zdi, da je zjutraj omenjala obisk neke koče ob jezeru..." Zastrmela sem se skozi okno, nato pa planila k skrinjici. Hitro sem jo odprla in... O sreča, še je bil tu! Skoraj sem želela Eleno ubiti, ker mi ga je ukradla, vendar sem se zmotila. Telefon sem pobrala, prekinila in ga zbasala v žep. Nato sem stekla iz hiše do jezera. Ob jezeru, na majhnem pomolu, je stala koča. Koča, ki jo je zgradil moj oče s pomočjo Eleninega očeta. Koča od naju obeh, kraj, kamor sva se lahko zatekli. Jaz sem imela pol ključa in Elena pol. Samo naenkrat sva lahko šli v kočo, nikoli posamezno. Takrat pa sem zagledala Eleno, kako sedi na klopci pod brezo. Delovala je sproščeno in veselo. Odpravila sem se proti njej ter jo poklicala. "Elena!" Očitno me ni slišala, in stekla sem še biže. Ravno sem jo znova želela poklicati, ko je vstala. "Jack!" Šele takrat sem opazila, da ni v navadni obleki.



Odpravila se je proti fantu, ki je ravno stopil iz bližnjega gozda. "Elena, draga." Objela sta se. "Jack?" Zamišljeno sem si ga ogledala. Ni bil videti nič posebega, a ko ga je pripeljala do klopce, sem razločila zlato uro. Najbržž mora biti bogat, sem ugibala. Objela sta se in opazovala jezero. "Lepo je tu, kajne?" "Ja, toda ti si še leša." Sklonil se je k njej, in mislila sem, da se bosta poljubila. Toda Elena ga je odrinila. "Prvič, ne tukaj. Tukaj naju lahko vsak vidi. Drugič, vem za boljše mesto, tamle v gozdu." Sesedla sem se na tla, jezna, presenečena in izdana, pa tudi malo olajšana. Elena mi nečesa ni povedala? in vara Michaela? Toda če hodi z Jackom in je najbrž tudi zaljubljena vanj, pomeni, da bo pustila Chasa pri miru? Zgleda, da sem se motila okoli tega.
Doma sem zbrisala tisti posnetek Elene in Chasa, nato pa sem slike Jacka in Elene varno shranila na računalnik.
Zjutraj me je zbudila glasba.

Segla sem po telefonu in se oglasila. "Smola, sobota je! In ti me budiš ob," pogledala sem na uro, od presenečenja zazijala, ter nadaljevala "ob sedmih zjutraj? Resno?" "Halo? Elissa? Samo hočem ti povedat, da aanes ne morva it na tisti izlet na ranč. Nujno delo imam." Vstala sem iz postelje. "Naj grem s tabo?" "Ne, ni treba, niti podrazno... Mislim, nočem ti uničit sobote." "Si mi jo že," sem zagodrnjala. "Okej, oprosti. Pa lepo se mej. Čaw!" In je prekinila. Pa kaj se gre? Zdaj sem bila trdno odločena, da grem v mesto tudi jaz. Oblekla sem se v nekaj, kar mi ni nič podobno.








Vsi vejo, kaj si mislim o takšnih oblekah. Raje umrem kot pa jo oblečem. A tokrat je šlo zares. V tem me Elena ne bo nikoli spoznala.
18. julij 2013
u50091
u50091
next
18. julij 2013
u123401
u123401
next
18. julij 2013
u83544
u83544
next !!!!!!!!!!!!!!
18. julij 2013
V mestu je bilo vroče in kmalu sem se naveličala pohajanja po mestu ter iskanja Elene. Sesedla sem se v bližnji lokal ter naročila neko mrzlo pijačo. vseeno katero, samo da je bila mrzla (in brez mehurčkov, ker je to zelo pomembna zadeva in lahko vpliva... okej, ta del vas najbrž ne zanima, je precej nagnusen). Ko mi jo je natakarica prinesla, sem se obrnila in, presenečena, zagledala Eleno! Jedla je sladoled

(jagoda in čokolada! Mislim kdo sploh je čokolado?) ter se smejala tistemu, ki je sedel nasproti nje. In to je bil definitivno Chase. Nisem več razumela Elene. Hodila je z dvema fantoma naenkrat, pa še zapeljevala tistega, ki sem si ga jaz zbrala? Resno? Nekako se mi je začelo dozdevati, da tega prava BFF nebi nikoli naredila. No to je moja slaba stran - ko sem bila mlada, so vsi želeli biti moji "prijatelji", ker kot takšni pogosto dobijo bogata darilca od mene. Bila sem preveč naivna, in še zdaj sem.
Ravno sem hotela skočiti k njuni mizi ter ju vprašati, kaj za vraga se gresta, ko sta vstala. Elena je Chasa poljubila na lice ter odšla. Chase je plačal, nato pa si obrisal obraz, nekaj zamrmral, ter prav tako odšel. Bila sem zmedena. Kaj zdaj? Sta par ali ne? Takrat pa mi je zazvonil telefon. Elena me je klicala. "Haj, Brihta, kje si?" "Doma," sem se ji zlagala ter že tekla do taxija. "Okej, čez 5 minut bom pri tebi in lahko greva kam." "Raje ne." Vozniku sem hitro povedala naslov in speljal je. "Zakaj ne? Je kaj narobe?" Med dirkanjem po ulicah v vročem avtu malo po prizoru izdajstva svoje BFF, res ni težko lagati. "Ja, trebuh me boli. Očitno sem pojedla kaj pokvarjenega." avto se je divje ustavil. Super, rdeča. "O, revica, te pridem pogledat." O ne. "Ne, raje ne. Bruham in grozno zgleda. Mogoče je kaj nalezljivega, ti pa moraš biti zdrava," drugače bi najbrž težko 3 fantom pojasnevala, da si bolna, sem dodala v mislih. "Okej, torej se boš držala v karanteni? Pokliči mi, če bo kaj boljše." In je odložila.
Komaj se je avto ustavil pred hišo, sem plačala, pustila drobiž ter stekla v svojo sobo. Kaj p zdaj? Kaj če Elena vpraša koga od moje družine, kaj je z mano? Poklicala sem jo nazaj. "Elena, Elissa tu. Bila je samo hrana, nič težjega. Mimogrede, raje se ne pogovarjaj z nikomer izmed moje družine, nekam razkurjeni so." In sem odložila. Pravilno sem sklepala, prišla me je pogledat.
Najrajši bi ji v obraz zakričala prasica, pa sem se premagala. Po vseh običajnih stvareh je končo odšla domov.
"Huh, sem mislila, da ne bo nikoli konec." Nia je sedela pred tlevizijo (zopet). "Kaj za vraga pa vidv tako dolgo počneta?" "Kaj pa tebe to briga?" Sem ji zabrusila in preklopila program. "Hej, daj nazaj!" "Nia, tv gledaš vsak dan po več kot 4 ure. Mislim, mi ne moreš malo pustiti daljinca?" "Niti podrazno! Daj ga sem!" "Nehaj vleči! Daj ga nazaj!" "Daj ga meni!" "Spusti ga!" Takrat pa sem ponesreči pritisnila nekaj gumbov in program se je zamenjal. Bil je nek znanstveni program, z kodo. Začelo me je zanimati, saj nisem vedela, ta tak program sploh obstaja. Takrat pa je Nia daljinec vrgla po tleh, in, ne boste verjeli: koda se je rešila! Hitro sem pobrala daljinec ter začela gledati, kaj se dogaja.
"Mislim, koza neumna!" Proti Nii sem pogledala še zadnji čas, da sem videla, kako je vrgla blazino v mojo glavo. Hitro sem si jo zaščitila z rokami, pri tem pa za hip ošinila tv. A ni tisto Chase? In Adam? Pa Bree? Takrat pa je Nia izklopila tv. "Spoki se v svojo sobo, mala tečka." začudeno me je pogledala. Še nikoli ji nisem rekla česa takega.
18. julij 2013
zdej pa prosim, da se VSI, ki berete to zgodbico, napišete ma seznam. ker me zanima koliko vas je:
Seznam:
-
-
-
-
-
(če zmanka črtic - dopiši!)
18. julij 2013
u123472
u123472
Seznam:
- Love Horse Love
-
-
-
-
18. julij 2013
u50091
u50091
Seznam:
- Love Horse Love
- ♥мαɢιc ƒαιяу♥
-
-
-
19. julij 2013
Celo nedeljo sem preležala v svoji sobi in vadila kitaro. Ni se zgodilo bič posebnega. Toda v ponedeljek je bilo pa drugače.
Zbudila sem se pozno in skoraj zamudila v šolo. Tam sem pred svojo omarico našla Charllote. "Haj, Elissa - ali naj raje rečem "luzerka?" ignorirala sem jo in knjige zlaga iz omarice, ona pa me je še kar nadlegovala. Nimaš možnosti proti meni. Sem že navijačica, kmalu bom vodja navijačic, in sem že v krogu priljubljenih - kmalu bom najbolj popularno dekle na tej šoli." Zaprla sem omarico. "Charllote, meni se ne gre za priljubljenost. Nočem biti popularna. In niti nočeš vedeti mojega mnenja o popularnih." Dramatično se je zrušila na klopco. "Ne, ni ji mar za nas! Mar ne vidi našega trpljenja, mar ne vidi naše usode?" Ko sem jo začudeno pogledala, mi je pojasnila. "Vadim za dramski krožek. Moram dobit glavno vlogo. Ko jo bom, se mi bodo sanje uresničile! Najbolj popularna punc na šoli! Najlepša! Najbogaejša!" Sklonila se je k meni. "Ti boš seveda tiho, kajne?" Še prikimati ji nisem utegnila, ko je stopila na klopco in nadaljevala: "In imela bom vse fante, ki jih bom hotela." skočila je na tla in me pogledala. "Tudi Chasa. In ko ga ne bom več marala, kar se bo hitro zgodilo, ga bom tako osramotila, da se ga bodo čisto vsi, še lastna družina, izogibala. Igra je končana, in jaz sem zmagala!" Stekla je mimo mene v razred. Zmajala sem z glavo in odšla iskat Tinkaro. Ta igra še ni končana. In Charllote ne bo zmagala.
Tinkaro sem našla točno tam, kjer sem vedela da bo - v likovni učilnici. "Tinkara, moraš mi pomagati!" "Jaz? Tebi?" "Ja. Saj hodiš k dramskemu krožku, kajne? In še niste zbrali glavne vloge?" "Ja, toda kaj tebe to zanima?" Nezaupljivo me je pogledala. "Poglej, stori karkoli, samo da Charllote ne dobi glavne vloge." Postala je začudena. "Zakaj? Je kaj narobe? In, mimogrede, to bo precej težko - dobra igralka je, pa lepa in bogata." Zastrmela sem se vanjo. "Resno mislim. Vseeno mi je, kaj narediš. Vseeno." V roke sem ji potisnila kreditno kartico. "Na, če boš kaj potrebovala. Številka je napisana zadaj."
Takrat je zvonilo in stekla sem do učilnice za fiziko. Za katedrom pa ni stal učitelj za fiziko, temveč naša razredničarka, neusmiljena, neprijazna, malenkostna gospa Katty.
"Elissa, pozna si. Sedi!" Hitro sem se sesedla na svoje mesto ter molila, da je kdo še poznejši kot jaz. In res je bil. Chase. "Kaj pa misliš da si? Ne smeš zamujati k pouku, čeprav bi bil sama Rossa Parker!" Začudeno sem pogledala učiteljico in dvignila roko. "Gospa Katty, poznate gospo Rosso Parker?" "Seveda! In po njej se zgledujem! Uspešna, trdna, in to je najpomembneše, bogata - ampak ne ker bi se poročila z kom bogatim, sama je ustvarila bogastvo." Zmajala sem z glavo. Zakaj vsi tako ljubijo denar? "Škoda, da nimaš njene krvi, čeprav nosiš podoben priimek." Zdaj sem se skoraj zasmejala. Ta gospa neve, kdo je moja mama? In naj bi bila moja razredničarka? Mislim ljudje...
"Torej, zdajle bomo imeli razredno uro. Kajti vaša pametna ravnateljica je izbrskala imenitno ponudbo: 1 mesec na ladji Rossa Maria, ki je na poti okoli sveta. Tam se boste učili, kar se bojo ostali v šoli. Sicer je malček drago, a nič zato. Prijavnice oddajte do petka. Manja, razdeli prijavnice."
Čudovito. Še en projekt moje "super" mame. Ladja na poti okoli sveta, ki se ustavi v vseh večjih pristaniščih. Glede na ceno sem dvomila, da bo lahko šel sploh kdo z naše šole. Seveda bo šla Tinkara, pa tudi Charllote bo najbrž tam. Glede Elen pa nisem bila prepričana. Naj jo povabim zraven ali povem, da je najino prijateljstvo končano.
19. julij 2013
u123472
u123472
next!
19. julij 2013
Po uri sem poklicala mamo. "Haj je, srček? Upam da ne boš dolga, čez 10 minut se začne nek sestanek." "Ne, samo dobili smo prijavnice za križarjenje z ladjo Rossa Maria. Lahko grem in s sabo vzamem še dve prijateljici?" "Seveda, ljubica, poslala ti bom razpored kabin, da si jih boš izbrala." Torej je bilo to urejeno.
Pri matematiki sem se obregnila ob Chasa. "Ti tudi greš na križarjenje?" "Ne vem. Rad bi šel, toda ne vem, če mi bo Davenport pustil iti." Pogledala sem ga. "Denarne težave?" Zasmejal se je. "Niti podrazno. Gre za nekaj.... Drugega:" Zastrmel se je skozi okno. "Bi ga lahko poklical in mi sporočil do danes?" "Zakaj tebi? In zakaj do danes?" "No, lahko ti rezerviram najboljše kabine - za isto ceno." "Pa če gresta Adam in Bree z mano?" "Ni problema, vseeno mi je. Samo povej mi, prav?" "Prav."
Med malico sem se vsedla zraven Tinkare. "Ste dobili letake za križarjenje?" "Seveda. Ti greš, ne?" "Jasno, ampak me pa zanima, če bi šla z mano. Brezplačno." "Resno? Hvala, Elissa, rada te mam!" Objemali sva se, dokler ni prišla Elena. "Zdravo, Elissa, MOJA BFF." Posebej je poudarila zadnji F - forever. "Vidim, da greš na križarjenje. Lahko še meni rezerviraš kabino?" Zasmejala sem se. "Brez skrbi, dobila jo boš."
Po koncu pouka sem počakala Tinkaro, ki je bila na likovnem krožku. Toda na poti tja sem naletela na Charllote in še nekaj drugih učenk. Charllote je v rokah držala prijavnico in jo izpolnjevala. "O, kaj pa ti delaš tukaj? Mislim, saj te ne vidim, ker izpolnjujem prijavnico za križarjenje - za NAJBOLJŠO kabino na ladji." Pod nosim mi je potisnila sliko ladje.

"Poglej, v najboljši kabini na taki ladji. Me zanima, kje boš ti, če boš sploh lahko šla zraven. V podkrovju?" Zasmejale so se. Povsem mirno sem prenesla smeh. Kaj zavraga nihče tu neve, da je ta ladja ladja moje mame?!? "Bomo videli, Charllote. Nekako se mi zdi, da se po križarjenju ne boš več tako mogla norčevati iz mene. Resno mislim." In sem odbrzela do likovne učilnice. Tinkara je ravno prišla ven. "Komaj čakam križarjenje! Kdaj pa gremo?" "V torek." "Jutri? To je nemogoče! Aja. Čez en teden, v torek," je nehala paničariti, ko je opazila moj pogled. "In? Kako napreduje stvar glede Charllotine glavne vloge?" "Mislim da mi bo uspelo." "Sicer pa bi morala samo staviti, da bom na ladji imela boljšo kabino od nje, pa bi zmagala." "Elisse, potem boš morala izdati da si ti tista Elissa, hči Rosse Parker in ne kar ena Elissa." "O, nato pa nisem pomislila." Zasmejala se je. "Zato pa me rabiš, da te na kaj spomnim." Skupaj sva odšli v jedilnico, ker sem na iPadu razgrnila seznam in položaj raznih kabin. Ravno takrat je Chase prišel do mene. "samo nekaj me še zanima. Imajo na ladji tudi prostor za vadenje borbe?" Čudno sem ga pogledala. "Halo, imajo golf igrišče z pravo travo, kako nebi mogli imet ene boge sobe za telovadbo oziroma karate ali judo ali karkoli? No pa poglejmo." Na hitro sem preletela seznam kabin in sob. "Ja, imajo eno, ne, tri take sobe. Poleg tega sta še tu 2 ogromni telovadnici." Chase se mi je nasmehnil, in jaz sem se skoraj stopila. Ima tako lep nasmeh... "Hvala. Torej gremo." "Gremo?" Začudena sem ga pogledala. "ja, jaz, Bree in Adam." "Aja... No poglej seznam kabin, katero bi imel?" Ponudila sem mu iPad, ki ga je hitro prijel in začel gledati. "Toda - ali lahko to počneš ti? Ali ni za to odgovoren kdo drug? Sploh smemo to početi?" Zdaj sem se jaz nasmehnila. "Chase, veliko se moraš še naučiti o meni. Pokaži zdaj." Izbral je dve kabini - eno za njega in Adama in eno za Bree. "Sobe z 4 zvezdicami? Saj se hecaš. Na, zdaj pa imaš sobe z 5+ zvedicami. Na srečo so bile vse prazne. Poglej." Vrnila sem mu iPad. "Ampak to so najboljše kabine! Samo še dve taki sta!" "Saj - to je bil moj namen. Da bom imela v bližini take, ki so v redu, ne pa kakih čudakov." S pogledom sem oplazila omizje prliljubljenih učencev. "Hvala. Pa bodo to sprejeli? Mislim, tisti ki delajo z ladjo?" "Ne skrbi, bodo." Izbiro sem poslala na ladjo. Ni mi bilo treba dolgo čakati - odgovor sem dobila v minutki. "Izbira potrjena." Pokazala sem Chasu. "Vidiš? Tako to deluje."
19. julij 2013
u50091
u50091
next
19. julij 2013
Doma sem bila prej kot Nia. Takoj sem se odpravila jahat, saj sem morala ugotoviti, da bo Kevin dobro skrbel za kobilo, ko me ne bo.
»Zdravo, Elissa. Danes si pa zgodnja.« »Ja, malček bi rada popravila moj slog jahanja. In, mimogrede, bi lahko skrbel za mojo kobilo, ko me ne bo?« »Ne bo te? Aja, na križarjenje greš. Od kdaj do kdaj?« »Od naslednjega torka, 12 septembra, do 12 oktobra.« Jezno je zavzdihnil. »Jaz sem te pa prijavil na tekmovanje v preskakovanju ovir za dekleta med 15 – 18 let. In to tekmovanje bo ravno 12 septembra.« Zasmejala sem se. »Seveda lahko grem na tekmovanje.« »Toda Elissa, ladja odpluje iz pristanišča v torek! Naslednje pristanišče pa naj bi bilo šele ….?« »V Franciji, nato Španiji. Poglej, bom pač na kak drug način prišla na ladjo, ne skrbi.« Po uri jahanja sem vesela ugotovila, da sem precej popravila moj slog, pa tudi skakala sem boljše. Na poti domov pa me je poklicala Elena. »Haj, pametna, bogata, lepa, Elissa, si mi ZASTONJ rezervirala kabino na ladji?« Malo je manjkalo da nisem bruhala. Hkrati se mi je prilizovala in zahtevala nekaj od mene. »Seveda sem ti jo rezervirala.« In sem ji jo res. Kabino povsem stran od najinih z Tinkaro, kabino z 3 zvezdicami in za 2 osebi. Kdo bo druga oseba, me ni brigalo. »Super, hvala moja draga Brihta, rada te imam.«
V bistvu sem postala zelo žalostna zaradi Elen. Bili sva zelo dobri prijateljici, in Elena je imela tisto dobro lastnost, da te je lahko dobro poslušala tvoje težave in ti tudi pomagala. Hudo mi je bilo, ker je postala tako prostaška in nesramna. Prej je bila izjemno prijetno in dobro dekle, zdaj pa…
Ko sem pršla domov, me je na kavču čakala Anabella. »Hvala, Elissa, kako bom uživala na koncertu 1D.« »Anna, dobro veš,, da sarkazem ni tvoja dobra odlika. Mimogrede, oprosti. Žal mi je glede tega, a so skoraj predlagali mene. Veš pa, da me je malo strah koncertov. Vsa tista gneča, pa hrup, prerivanje… Uhuhubruhuhu.« »Vem, toda,« kihnila je, si obrisala nos in nadaljevala, »itak bo Nia v nekem ločenem prostoru čisto blizu odra. Baje je bil prostor fejst drag, in poslušaj to – Nia si ga je kupila iz svoje žepnine!« Nejeverno sem zmajala z glavo. »Resno?« »Resno.« Presenečeno sem utihnila. »Mimogrede, je oče doma?« »Ne, ni ga še, je pa nekdo drug.« Polna upanja sem pogledala Ano. »Mama?« Prikimala mi je. »Mami!« Tako sem zavpila, da je nemudoma prihitela v dnevno sobo. »Ljubica, doma si!« Objela me je. Dolgo se že nisva videli, okoli 3 mesece. »Mislim da bi to jaz morala reči zate.« »Saj je vseeno. Mimogrede, videla sem, katere kabine si si rezervirala. Meni povsem ustreza.« »Mami, eno prošnjo še imam.« Vsedli sva sem na kavč. »Kar povej.« »Kolikor veš, gremo na križarjenje 12. 9. Jaz pa imam ravno takrat tekmovanje v preskakovanju ovir. Ali bi lahko šla na tekmovanje, nato pa bi ujela ladjo z tvojim helikopterjem?« »Seveda bi šlo. Tekmovanje v jahanju? Čudovito! Takoj bom poklicala pilota!« Vznemirjena je stekla iz sobe. Jaz sem tudi vstala in se odpravila v svojo sobo, kjer sem poklicala Tinkaro, ki se mi je hitro oglasila. »Tinkara, na ladjo bom prišla šele 13., ne 12. Septembra. Imam tekmovanje v jahanju.« »O, uau, rada bi šla navijat zate. Bi šlo?« Zasmejala sem se. »Seveda bi šlo. Je že urejeno! Tinkara, saj se boš hitro naučila, da lahko naredim skoraj vse.« »Torej zmenjeno?« »Ja, ti bom v šoli več o tem povedala.« Prekinila sem in začela vadit kitaro, ko je v sobo vdrl Harry. Hitro sem skrila kitaro in note, ter začela poslušati, kaj mi ima za povedat. »Elissa, mami je doma! Mami je doma! Jupi!« Začel je plesati po moji sobi. »Vem da je mami doma, Harry. Sem jo že pozdravila.« »Super! Sem zelo vesel, sem zelo vesel….« Stekel je ven iz sobe. »Mogoče težit Nii,« sem se zasmejala, ko je v sobo prišla Ana. »Elissa, nek fant te je dvakrat klical. Rekla sem mu da ga ni doma. Ime mu je Chase Davenport. To je tisti, ki ti je všeč, ne? No, ti je kaj jasno, zakaj je klical?« Zavzdihnila sem. »Najbrž zaradi križarjenja. Rezervirala sem mu kabino.« »Okej, če te bo še kdaj poklical, ti bom dala telefon.« »Super, hvala Ana.«
20. julij 2013
u123472
u123472
next
20. julij 2013
V torek me je v šoli ujela Elena. »Saj si mi rezervirala spomnim, so pa najmanj 3 zvezdice.« »Samo 3? Resno?« Preden pa se je še kaj utegnila pritožiti, jo je prekinil zvonec in stekla sem v razred. Bila pa sem kot na trnih, saj nisem vedela, ali bo Tinkari uspelo, da ne bo Charllote dobila glavne vloge ali ne. Med kemijo sem bila v paru pri poskusih z Chasom. »In? Oprosti ker se nisem oglasila, ker mi nekdo ni povedala, da si klical. Kaj si želel?« »Najbrž veš, da bo v sredo v dvorani predaval dr. Johan von Pranemar. Bi ga šla poslušat z mano?« Moje veselje se je sesulo v prah, ko je dodal: »Ne vabim te na zmenek, bolj na prijateljsko druženje.« Zajecljala sem , da, super, seveda, in bila do konca ure tiho.
Po pouku je imela Tinkara dramski krožek, jaz pa atletiko. Po uri sem kar stekla iz telovadnice. Na poti iz telovadnice, ki je bila malček oddaljena stavba od šole, sem zagledala Charllote, kako kadi. To me niti ni tako pretreslo, pravi pretres sem doživela šele, ko sem zagledala osebo zraven nje. Tudi ta oseba je kadila in se precej prijazno ter veselo pogovarjala z Charllote. Hitro sem potegnila telefon iz žepa in ju slikala.
Hitro sem nadaljevala pot in molila, da me nista videli. V bistvu nisem verna, ampak se dobro sliši – molila. Tinkara me je že čakala.

Kar žarela je. »Uspelo mi je! Jaz sem dobila glavno vlogo!« Kar objela sem jo. »Čestitke in hvala!« Takrat pa je že prispela Charllote, obkrožena z svojo bando, kakor jih jaz kličem. »Ti in tvoja rdečelasa prijateljica sta uničili igro! In skoraj mene. Vendar najina igra še ni končana, Elissa. Stavim, da bom jaz imela na ladji boljšo kabino kot ti.« »Prav, in če jaz dobim stavo, me nikoli več ne smeš zasmehovati in se norčevati iz mene ali Tinkare ter Chasa. Nikoli več.« »Prav, toda če jaz zmagam, boš morala 1 teden delat vse, kar ti bom naročila. Čisto vse.« »Velja.« Ponudila sem ji roko. »Elissa, premisli kaj delaš! Ko boš tole izgubila, bom jaz zmagala celotno najino igro!« Hudobno se mi je zasmejala in ponudila roko. »Dogovorjeno.« »Velja, sekaj, Tinkara.« Tinkara me je z nasmehom ubogala. »Torej, komaj čakam, da te vidim, poraženo.« Takrat pa se ke spomnila ena izmed Charllotine bande. »Kaj pa če bosta imeli enako dobri kabini?« »Oh, Zala, tiho bodi. Bo pač zmagala tista, ki bo na ladji živela, kako bi rekla, bogatejše.« Strinjala sem se z vsem, kar je povedala. Itak mi je bilo vseeno.
Tinkari sem povedala, da me je Chase povabil na neko predavanje, vendar je posebej dodal, da to ni zmenek. Zaradi tega sem bila malo žalostna, a me je Tinkara potolažila, da povabilo najbrž še pride. Če ne prej, pa kasneje. Skupaj sva odšli k meni domov, kjer sem ji pokazala, kako znam igrat na kitaro. »Uau, resnično si dobra! Veš kaj, videla sem razpis za mlade glasbenike – avdicija je v petek. 5 najboljših bodo brezplačno pripravljali na veliki nastop talentov. Glavna nagrada je 100 € in lep zlat pokal, 1 leto brezplačno učenje kateregakoli inštrumenta z vrhunskimi glasbeniki. Kaj praviš?« Začelo me je zanimati. »Toda avdicija je že v petek. Ne bo mi uspelo.««Daj no, vsaj poskusi. Mi lahko še enkrat zaigraš uno lepo hitro skladbico?« Zaigrala sem ji jo. »Tole?« »Ja, tole moraš zaigrat, pa boš absolutno zmagala.« »okej, se bom prijavila.« super! In, glede tekmovanja, kaj moram vedeti?...«
V sredo šola ni bila nič posebnega, če odmislim Charllotino zbadanje. Po pouku sem postala živčna, saj sem začela razmišljati o predavanju, na katerega grem z Chasom. Doma sem začela vaditi kitaro, ko je v sobo prišla Nia. Kitaro sem skrila, da je ni videla. »Elissa, Anna je zbolela. Očitno ima neko alergijo. Ti moraš na koncert z mano. Kar obleci se, čez pol ure greva.« In je izginila. Ne, to je nemogoče! Ana bolna in jaz moram na koncert o 1D? Resno? Kaj pa predavanje? Ampak Nia ni niti poskušala razumeti. »Niti podrazno. Z mano greš, če nočeš, da prodamo tvojo kobilo. Nimaš možnosti. Zbasali in te bomo v avto, če ne bo šlo drugače.« Poklicala sem Chasa, saj mi je pustil svojo številko. Nekaj časa je trajalo, a se je le oglasil. Zvenel je nekam zadihano. »Ja?« »Chase, Elissa tu. Na žalost je prišla neka stvar vmes n ne morem s tabo na predavanje. Res mi je žal. Pa drugič.« In sem odložila. Pa drugič? Če sploh bo kak drugič. Hitro sem se oblekla v nekaj lepega in stekla dol.

Ni, nališpana in nakičena me je že čakal. »Greva!« Prav sem imela – mamino limuzino je uporabila. Vožnja se mi je vlekla in vlekla, saj sem razmišljala o Chasu in o tem, kako sem ga grozno pustila na cedilu. Najbrž me bo začel sovražiti, sem ugibala, in ga ravno hotela poklicati in se mu še parkrat opravičit, ko sem ugotovila, da sem doma pozabila telefon. Nia mi ni dovolila obrniti avta, tako daj ja. Čez 10 minut sem že stala tik ob odru (na srečo sem si v bližnji trgovini kupila čepke za ušesa in naušnika. Vse to sem si nataknila, da je bil hrup vsaj znosen.

Po kakšnih uri in pol koncerta, vpitja, prerivanja in stokanja ter poslušanja pesmi, slišanih že najmanj101, sem upala, da se lahko odpravim domov, si naravim penečo kopel in zaspim. Toda Nia še ni zaključila. »Hočem še njihove avtograme ter mojo sliko z njimi.« Raje sem se vdala kot pa prenašala njen izbruh. Z podkupnino je Nia kaj hitro prišla do njihove garderobe. Kaj hitro seveda pomeni pol ure prerivanja čez gnečo, stokanja in prepričevanja. Fantje (ne vem imen in jih niti noče vedet) so bili že urejeni, ko je Nia vdrla v garderobo. »Hočem vaše avtograme in vašo sliko z mano.« Začudeno so pogledali najprej njo potem pa še mene. Hitro sem jim razložila: »Nia je moja sestra in slišali ste, kaj želi. Seveda je bogata in lahko to tudi kupi. O glej, sem sem dala presneti fotoaparat.« Segla sem po njem. Nia pa se je stisnila k fantom. »Lahko?« Sem vprašala in pokazala na fotoaparat. »Seveda lahko.« Slikala sem in nato je Nia v beležnico dobila še njihove avtograme. »Če si bogat ti gre pa dobro.« Je zamrmrala. Takrat pa je en (un ta kodrast) predlagal nekaj obupnega; »Daj, punca, še ti se slikaj z nami.« »Ne, hvala, nisem vaša fanica. V bistvu nekako ne maram takšnih izjemno slavnih pevcev oziroma igralcev.« Zdeli so se užaljeni, zato mi je Nia iztrgala fotoaparat iz roke ter me potisnila proti njim. Spotaknila sem se na nekih čevljih (mislim, so pa res ogabni – tako nepospravljeno je!) ter skoraj poljubila tla, kot bi rekel oče. Skoraj pa zato, ker me je en fant ujel. Tisti blondni. In ravno takrat je Nia slikala. Dvignila sem se iz njegovega naročja in rekla; »Nia, greva zdaj.« Odpravila sem se ven iz garderobe, Nia pa za mano kot kužek na vrvici, saj je dobila kar je želela – čas za lepo vedenje.
Doma sem preverila telefon – 15 neodgovorjenih klicov, 9 Chasovih in 5 Tinkarinih in en Elenin. Nisem jih klicala nazaj, saj bom jutri vse videla, sploh pa sem bila kot mrtva. Samo zvrnila sem se v posteljo in v hipu zaspala.
20. julij 2013
u50091
u50091
next
20. julij 2013
u136975
u136975
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg