Forum
"Nikamor ne grem! To si si izmislil včeraj, poveš mi danes! Kaj se pa greš? Si resen?" Stekla sem v svojo sobo in zaloputnila z vrati.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Naj vam razložim o čem se gre. Ime mi je Elisse Parker. temni lasje, modre oči pa me imate.

Stara sem 15 in ravnokar sem izvedela, da so mi zamenjali šolo. Želela sem se vpisati na srednjo šolo za fizike, a me je oče prepisal na neko povsem tujo gimnazijo. Na srečo imam BFF, s katero se lahko vsaj normalno pogovarjam, ne da me vsakih 5 minut prekine moj 4-letni brat Harry Luis. [img]https://www.interestingemails.com/wp-content/uploads/2011/09/leukemia-boy-story.jpe[/img]Ja, res je. V hiši imamo velikega oboževalca 1D, a to nisem jaz. Meni se zaradi stalnega nabijanja njihovih pesmi že rahlo mleša. Naš hišni DJ in hkrat tudi glavna oseba v hiši je zelo samozavestna, talentirana, lepa (in nesramna - a samo do mene) moja mlajša 13 letna sestra Nia.


No omenila sem BFF. Seveda ima tudi ime, in sicer Elena.

Rodili sva se v istem mesecu, z 10 dnevi razlike.
No zgornji prepirček se je odvijal med mano in mojim fotrom, Lukasom. Je ravnatelj na mebrigakerišoli in zato izjemno osredotočen na naše učne uspehe. Mame Rossalije (tako jo lahko pokličemo samo če želimo takoj napolniti lastno krsto in biti pokopani, za vse je Rosse oz. velecenjena gospa - od poslušanja tega mi gre na bruhanje) večino časa ni doma, ker je na službenih potovanjih. Ja, mi trije, Nia, Harlu (kot kličemo bratca) in jaz res nimamo nevem kakšne dobre socialne vzgoje. Zato za nas skbrijo kuharica Wenelija (mislim kako ime), hišnik, strežaj, bolničar, urpavnik posestva itd... (če bi vse naštela bi porabila kakšen dan) ter moja najlubša oseba in hkrati tudi naša vzgojiteljica, varuška, nadomešča nam mamo... Gospodična Anabella.
Živimo nekje na podeželju v Angliji. Moja sestra bi raje živela v mestu, meni pa tu čisto ustreza. Vendar me izjemno moti nekaj drugega. Glava družine naj bi bil oče. Če ne oče pa kakšen drug moški. Vsaj odrasel? Pri nas pa je glavna Nia. Vse je po njeno. Ime najmlajšega bratca, preselitev, šola... Njena beseda je naš ukaz!! Nia igra klavir, harmoniko, flavto in violino. Dobro riše in v šoli je uspešna. Je tudi zelo prijazna do drugih. Zelo lepo se obnaša, upošteva pravila, je prisrčna... Zdi se popolna. Jaz pa vem, da ni tako. Je hudiček, skrit za angelskim obrazom. V šoli ima dobre ocene samo ker se prilizuje učiteljem in je njen oče ravnatelj. Prijazno in lepo se obnaša samo do mame, očeta ter tujcev. Do mene in mojega bratca pa je peklenska. Toda starši jo naravnost ljubijo in jaz nič ne morem! Zato sem se odločila nekaj narediti...
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦

Kako se ti je zdelo?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

01. julij 2013
u50091
u50091
next
01. julij 2013
Neeext
01. julij 2013
u83544
u83544
ma ženska ti si nadarjena za pisanje ! next !
01. julij 2013
Uh. Kako je to lahko naredil? Me prepisal na drugo šolo? Saj še imena nisem vedela. Začela sem jokati. Nekdo je potrkal na vrata moje sobe. "Pojdi stran." Sem zamomljala. Nato je še močneje potrkalo in nekdo je zavpil: "Essie, si v redu?" Essie. Nasmehnila sem se. Tako me kliče samo moj bratec. "Pridi noter, Harry Luis," posmrknem. Odpre vrata in previdno pokuka skozi. "A je z Essi vse v redu?" "Ja. Ne. Ne vem." Nasmehnem se mu skozi solze. "Essi je jokala. Jaz jokam, če se udarim in me boli. Essi tudi kaj boli?" "Ne, mišek," sem ga objela, "Ampak tudi če bi me, bi me ti hitro pozdravil, kajne?" "Seveda. Prilepil bi ti flajšter pa popihal." Oooo. Harry je tko šikan. "Harry Luiiiiis! Kje siiii?" Nia. Zakaj vedno vse pokvari. Izvil se mi je iz objema. "Moram it. Nia me kliče." "Vem." Izginil je iz moje sobe. Zavzdihnila sem in zaklenila vrata. Nato sem izpod postelje potegnila kitaro.

Naj omenim, da je bila moja soba na podstrešju, torej se večine zvokov, razen najglasnejših, iz nje ni slišalo v druge dele hiše. Začela sem igrati na kitaro. Najprej romance, potem malo hitrejši ritmi, na koncu pa najbolj divje. Igranja na kitaro sem se naučila sama. Kitaro sem si kupila sama. Note. Stojalo. Vse sama. Vedela sem, da Nia nikoli ne sme izvedeti, da znam igrati na kitaro, saj bi sicer od staršev zahtevala, da mi jo odzamejo. Ja, to je Nia. Trenira še balet, skoke v daljino, poj pri pevskem zboru, šahovski, dramski, likovni krožek... Takrat pa me je nekaj zmotilo. Čez par sekund sem ugotovila, da je to nekaj Anabell. "Ana! Kar noter stopi!" Z njo si lahko delim vse skrivnosti. Mi je kot starejša sestra. "O, vidim da zopet vadiš kitaro. Malo bi rada poslušala. Še kar dobro ti gre!" "Hvala." Zardela sem ter ji zaigrala eno pesem. "Mala, krasen talent imaš! Zakaj se še ti ne vpišeš na krožke?" Toda obe sva vedeli odgovor. Ne. Zaradi. Moje. Sestre. Mučiteljice. Nie. "Sem pa slišala, da bi rada trenirala šport?" "Ja. Jahanje, če se da." "No, denar imaš, vozila pa te bi lahko jaz." "Anna, ti si the Best!" Objela sem jo.
01. julij 2013
u123472
u123472
next! men je tut všeč!
01. julij 2013
u83544
u83544
next ful dobro res !
02. julij 2013
Nekaj časa sva se objemali, ko sem zaslišala, da nekdo lomasti po stopnicah. Danes sem pa imela veliko obiskov v svoji sobi, več jih je bilo le, ko smo pleskali mojo sobo. Ta način lomastenja je bil očijev, zato sva se z Anno nehali objemati. Starši ne marajo, če se zbližamo z osebjem. Nekoč se je neka služkinja malo preveč prikupila bratcu - naslednji dan po tistem ko je oče za to zvedel, je bila odpuščena. Hitro sem pospravila kitaro ter note in sedla nazaj na posteljo, Anna pa se je naslonila na drugo steno. In takrat je potrkalo na vrata. Še preden sem utegnila zavpiti naprej oziroma stop, (kar pa itak nebi imelo učinka, saj je bil oče kot jezen nosorog - nič ga ne ustavi,) je planil v mojo sobo. Čudno, bil je v uradni obleki. "Elisse, kako si..." utihnil je, ko je zagledal Anno. "Vi pojdite venj, prosim, gospodična Annabela." Anna se mi je nasmehnila in odšla z sobe. Oče je globoko vdihnill, vedno, preden spusti plaz jze name. Tokrat je celo deloval samo jezno, ne pa morilsko besen. "Mislim, kako si drzneš? To delamo za tvoje dobro! Da boš kasneje imela neko izobrazbo, ki bo višja od povprečne! Službo! Poglej recimo Nio. NJej je resnično uspelo v življenju. Dobre ocene, cel kup dodatnih talentov.." Tu je oče v zmoti. Nii je uspelo na njem vidnem področju - šolskem. Toda v resničnem življenju nima prijateljev, vsi se je izogibajo, pravijo da je čudna... Groza. "Kaj pa ti? Kaj pa ti znaš?" Pogledal me je v oči. "Kaj pa ti znaš?" Hm. dobro vprašanje. Znam se priključit v družbo. Sem samozavestna. Toda take stvari ne brigajo očeta. Njega zanimajo ocene in talenti. Raje bom tiho. "Vidiš, drago dekle, ti nimaš nič za pokazat! Bomo videli, kaj boš naredila na Novo Leto!" Aja, danes je 1. September. Jutri je šola. Oče zaloputne vrata za mano, jaz pa se začnem režati. Na Novo Leto bo zelo ponosen name, sklenem.
02. julij 2013
u83544
u83544
next !!!!! takoj prosim a pišeš še kašno zgodbico ? daj obesi linke Leya !!!!!
02. julij 2013
https://www.igre123.com/forum/tema/tezka-izbira/50809/ ta je že stara.. No next je tuki.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Danes je torej dan D, kot bi rekla moja stara učiteljica geografije. Joj, kaže da veliko razmišljam o šoli. To pa ne kaže nič dobrega. Hitro sem se oblekla in pripravila torbo. (glej samo oblačila, čevlje in očala)

Neka prijateljica mi je svetovala, da naj na prvi šolski dan napravim čim boljši vtis. Zelo sem živčna in nemirno hodim po sobi, ko nekdo potrk na vrata. "Naprej!" Vstopila je Anna. "Ti si že pokonci? Ura je šele 6.00" Presenečeno pogledam uro. Res? Sploh nimam občutka za čas. "Veš... Živčna sem, pa sem sem malo hitro zbudila." "Malo hitro? Elissa, tebe ob pol šestih zjutraj lahko zbudi le konec sveta. Ampak potem se ti sploh ne splača bit budna. Nekaj je narobe." Joj dobra stara Anna. Vedno ve kako je z mano. "Najbrž se spomneš moje prijateljice Victorie." "A tiste ki je zdaj ...?" "Ja. No ona mi je tik preden je naredila samomor, izročila njen dnevnik. Prebrala sem ga. In poglej, ubila se je zato, ker so jo na novi šoli izločili, jo sovražili... Kaj če tudi jaz ne bom prenesla pritiska?" "Ljubica, veš, da razlog ni bila samo šola. Še fant, pa oče..." "Hvala Anna, ker me skušaš potolažiti, ampak me je strah!"
Victoria je bila vedno čudakinja. Odmaknjena, mirna, tiha punca. In ko je utonila, so vsi mislili, da gre za nesrečo. A jaz in nekaj njenih najboljših prijateljic je vedelo, da to ni res. Victoria je bila izjemna plavalka. Najboljša kar sem jih poznala.


takrat pa je Anna poskočila. "Imam pa eno dobro novico. Tinkara bo tudi hodila na to šolo." "Res? Ni šans! Super! To je super!" Tinkara Stefannia Parker je moja sestrična po očetovi strani.

Je zelo prijazna, vesela in odkrita. Zelo sva se ujeli. "Okej. Bomo videli, a bo to najslabši dan za vedno, normalen dan ali najboljši dan za vedno?" Osebno sem se bolj nagibala k najslabšemu dnevu za vedno, saj vemo, kakšna je lahko srednja šola na prvi šolski dan.
02. julij 2013
2 nexta za nadaljevanje! pa če pritegnete kaj novih bralcev tudi ne bo nič narobr.
02. julij 2013
u123472
u123472
next!
02. julij 2013
u83544
u83544
next !!!!!!!!!!!!!!!!
02. julij 2013
Šola je bila slabih 100 metrov stran, tako da sem se vanjo lahko odpravila šele 5 minut pred začetkom pouka. Toda to je bil prvi šolski dan, prvič sem šla na šolo, zato sem se odpravila že 15 minut prej.



Šola ni bila nevem kaj, mislim, nevem kako nova ali lepa, pa tudi ne izjemno stara in razpadajoča. Stopila sem do oglasne deske, saj me je zanimalo, če sem v razredu z Tinkaro, ko mi je nekdo dal roke na oči. "Ugani kdo je!" "Janelle?" Presenečeno sem se obrnila.

Janelle Dawson je hodila na nek krožek, na katerega sem se vpisala tudi jaz. Bila je leto starejša, ampak koga to briga. Bila je moja dobra prijateljica. "Sem že preverila. Tamle si." Pokazala je na sezname. Pogledala sem še jaz. "Joj, Tinkara pa ni zraven mene. V sosednjem razredu je." "Boš že kako. No pridi, ti bom razkazala šolo. Prvo uro imaš očitno tule." Pokazala mi je učilnico. "In, kolikor vem..." "Haj, Janelle." "O ne." Potegnila me je malo stran. "Tole je Leo Dooley. Bedak, zatreskan vame. Ti kar pojdi do omarice, zgornja vrsta, šesta z leve." Obrnila se je k Leo. "Ja?"


Slišati je bila zdolgočaseno. Saj ji ne zavidam, če pa jo takšen butec vsak dan nadleguje. Odpravila sem se do omarice, jo odklenila z kodo 0-0-0-0 ter jo nato spremenila. Preverila sem urnik. Prvo uro matematika, v učilnici 104. V redu. Odpravila sem se do učilnice, ki mi jo je pokazala Janella. Ob vratih je stala skupinica, če smo natanči, trije učenci. Dekle in dva fanta.


Srednji je bil tako srčkan, da so se mi zatresle roke in bi skoraj izpustila knjige. A sem se zbrala in globoko vdihnila ter kot sokol oprezala, kaj bo naredil. Odpravil se je v učilnico 104! Sošolca sva? Super!
V hipu sem se odločila da bom več zvedela o njem.
05. julij 2013
en next!
05. julij 2013
u123472
u123472



en next si dobila, prosim nadaljuj!!!
05. julij 2013
Ok.
Po matematiki (ki je bila v bistvu samo predavanje o tem, kako se naj učimo, pa da naj se učimo in zakaj se učimo), sem na hodniku ujela Janelle in ji pokazal fanta. "Kaj veš o njem?" Vsedla se je k meni na klopco. "Ime mu je Chase Davenport. Tisto sta njegova brat in sestra, Adam in Bree. Oba dva sta dve oziroma eno leto starejša od njega. Adam je neumen, Bree je še kar v redu, Chase pa je zelo pameten. Vsi pa so čudaki in imajo neke skrivnosti. Kar naprej nekaj manjkajo v šoli. In vsi na tej šoli ti lahko povejo, da se okrog njih dogajajo rahlo čudne stvari." "Uau. Kako veš vse to?" "Z Leovo mamo se je poročil njihov oče, znanstvenik. In Leo mi veliko pove." "Torej Chase nima punce?" Polna upanja sem jo pogledala. "Ne. Saj ni nevem kako priljubljen. Vsi se jih malce izogibajo." Uh. Odahnila sem si. "Hvala Janelle. Res si mi pomagala." Takrat je zazvonilo in stekla sem domov, saj je bilo konec. Po prvi uri pouka na novi šoli sem se počutila super. Doma se ugotovila, da potrebujem iPad. Poklicala sem mamo. "Seveda ljubica, lahko dobiš številko nove kreditne kartice. Počakaj sekundo." Medtem sem Anni povedala vse. "To je super, Elisse! Takoj danes greva v nakupovalni center. Šoping kliče! In sva odšli. Vrnili sva se čez nekaj ur, obe otovorjeni kot muli.

Ustavili sva se še pred zadnjo trgovino, trgovino z tehnologijo. Tam sem začela izbirati med dvema. Prvi, prečudovit, drag, lep, zlat... V ponos vsaki punci, ki da kaj na modo,


ter drugi, še dražji, naprednejši, modernejši, a nažalost ne tako lep.



"Hm." "Težka izbira, vem." Anna si je ogledovala telefone. "Toda drugega še lahko okrasiš." "Torej...?" "Vzemi tega." Odnesla ga je na blagajno. Annino mnenje sem vedno upoštevala, tudi tokrat.
05. julij 2013
zopet 1 next!
05. julij 2013
u136975
u136975
next
05. julij 2013
u50091
u50091
next
15. julij 2013
Doma sem začela pregledovati seznam krožkov. Zanimal me je krožek Multimedije in likovni krožek. Imeli pa so tudi nekaj obupnih. Mislim, kdo bo šel na krožek, na katerem predavajo, kako se predava drugim? Izpolnila sem prijavnico, ko je v sobo planila Nia. "Daj mi to." Prijavnico mi je potegnila iz roke. "Hej, kaj se pa greš!" Skočila sem proti njej in ji iztrgala prijavnico. Ona pa je segla po mojem novem iPadu ter stopila k oknu in ga odprla. "Če nočeš, da ga vržem venj, mi daj prijavnico. Seveda starši nebi verjeli nikoli, da sem ga jaz vrgla ven." Zavzdihnila sem in ji dala prijavnico. Začela je brati. "Multimedija, likovni krožek, debatni krožek, glasbeni krožek in gospodinjstvo? Ni govora." Prijavnico je raztrgala ter mi dala v roke novo, že izpolnjeno. "En krožek napiši. Razumeš? En. Prišla bom pogledat." Zaloputnila je z vrati, jaz pa sem se sklonila nad prijavnico ter napisala multimedija. Nato sem izpod mize potegnila še eno, ter nanjo napisala: atletika, multimedija ter literarni krožek. Stlačila sem jo v zvezek za glasbo, lažno prijavnico pa sem pustila na mizi. Stekla sem iz sobe in zaklenila vrata na stopnicah. Naj vam pojasnim kako zgleda. Ko se napotiš na podstrešje, imaš pred sabo lepo ravno stopnišče iz 10 stopnic. Nato je malo daljša stopnica, in vrata, ki se dajo zakleniti. Sledi še malo daljše stopnice, potem pa sta še 2 stopnici, in pred tabo je stena. Na desno se nadaljuje hodnik. Prva vrata, ki so na levi steni, so privatna kopalnica. Privatna pravim, ker je samo moja. Druga vrata na levi je moja soba, na koncu hodnika pa je majhna soba. V njej imamo razno navlako, ki je ne potrebujemo.
No jaz sem zaklenila tista vrata na stopnišču in se lotila vadenja kitare, a me je po 10 minutah zmotil zvonec na hodniku. Če sem v svoji sobi, se trkanje po stopniščnih vratih ne sliši, zato je tam zvonec. Vstala sem in odklenila vraata. "No, pokaži prijavnico." Nia se je mimo mene prerinila v mojo sobo, jaz pa sem ji v roke porinila lažno prijavnico. "Multimedija? V redu. In mimogrede, ne trudi se. Za Novo Leto bom zlato karto znova prejela jaz!" Zaprla je vrata, jih znova odprla, "Zguba si." ter zaloputnila tako, da se je stresla hiša.
Zlate, srebrne in bronaste karte se podeljujejo od otrokovega 8 leta dalje. Podelijo se za Novo Leto, glede na vse otrokove uspehe čez leto. Podeljujejo se do otrokovega 20 leta, torej 12 let. Jaz imam 5 zlatih kart in 2 srebrni. Obstaja pravilo, da jaz ne morem dobiti enake karte kot brat ali sestra. Torej, če dobim zlato, je ne more nihče drug. Nia ima 2 zlati karti in 3 srebrne. To sta si izmislila starša, saj bosta večino bogastva zapustila najuspešnemu otroku (to merita z kartami).
15. julij 2013
u83544
u83544
next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next !
15. julij 2013
Ko sem naslednji dan v šoli oddala prijavnico, me je dohitela Tinkara. "Haj, Eli, midve se pa že nekaj časa nisva videli." Objela me je, nato pa oddala svojo prijavnico. "Kam greš?" sem jo vprašala. "Ah, saj veš, da sem bila vedno umetnica. Na likovni, dramski in literarni krožek grem." "Jaz tudi! No mislim, grem na literarnega. Mimogrede, kako si preživela počitnice z Edwardom?..."
Ko sem izvedla vse novice in razne trače itd, sem iz torbe potegnila mini fotoaparat, ki sem ga precej nespretno zamaskirala v majhno modro ploščico, ki služi nevem čemu.


Odšla sem v akcijo, predana misiji do smrti - okej, res PREVEČ gledam James Bonde ampak to zdaj ni res pomembno. V glavnem, do konca pouka sem imela zagotovo več kot 50 slik Chasa. Okej, mogoče pretiravam, ampak... Če je pa tko luškan!! Vse slike sem prenesla na svoj iPad ter jih začela urejati. Želela sem si narediti bazo podatkov o njem, in končno razrešiti tiste "skrivnostne" zadeve, ki naj bi se dogajale okoli njih. Ravno sem pregledovala izbrane slike, in niti malo nisem bila pozorna, kam hodim, ko se je nekdo zaletel v mene, da mi je iPad padel po tleh. Ni se (na srečo) razbil, ker bi me starši najbrž ubili, ampak (to sem kasneje ugotovila) je bilo čisto vseeno, saj me je skoraj ubilo dekle, v katero sem se zaletela. "Pazi malo, budala, kam hodiš! Kaj ti ni jasno?!? Glej pred sebe in ne na ta..." Pogledala je na iPad. "ooo, srčkan fant. Všeč mi je. Poiskala ga bom." Pobrala je iPad in se odpravila naprej, kot da se ni nič zgodilo. Zapodila sem se za njo. "Hej, daj mi ga nazaj! Moj je in nov!" Izpulila sem ji ga iz rok. "O, nekomu se pa zdi, da se lahko šali z mano! Nihče se ne zajebava nekaznovan z Charllote Dennigson!" A, poznala sem njo. Njen oče je poznal mojo mamo in včasih sta skupaj poslovala. Tole je ona:


So bogati, ampak mi smo veliko bogatejši. "No, daj mi ga. Če jaz rečem, da je to moje, je moje. In ta fant je tudi moja last." To je šlo že pa čez meje! RAvno sem jo hotela močno klofniti, ker se nimam namena prepirat z takimi prasicami kot je ona, ko je prihitela Tinkara. "Elisse, kaj se greš?" Prijela me je za roko, ki sem jo že dvignila. "Bolje zate, da ti je tale rdečelaska ustavila roko, če ne bi ti bilo še zelo žal. Mi smo vendar zelo bogati, tako, da lahko kupmo celo šolo." No, to pa najbolj sovražim. Ko se bogati otroci bahajo z denarjem. Mislim, daj ga niso samo zaslužili? Nekateri se pač rodijo v revnih družinah. Zato nisem jaz nikoli, ko sem srečala novo družbo, zavpila: "Jaz sem zelo bogata!" kot nekateri. P nazaj na napeto dogajanje.
Tinkara je zmajala z glavo. "Sploh veš, z kom se prepiraš?" Charllote je prevzetno zmajala z glavo. "Ne, in me tudi ne briga." Iz roke mi je potegnila iPad in odkorakala, ko je Tinkara zaklicala: "To je Elisse Parker, hčerka Rossalije Parker. Jo mogoče poznaš?" Ustavila se je. "Rosse Parker?" Prihitela je nazaj, vsa bleda. "Oprosti, nisem vedela. Res mi je žal." V roko mi je dala iPad ter se še enkrat opravičila. "Oprosti, res, oprosti," se obrnila in odhitela. "Hvala Tinkara." Nasmehnila se mi je. "Vidiš, stvari se rešijo že, če omenim tvoje ime ali ime tvoje mame. No, zdaj pa moram it. Avtobus gre. Čav!" Pomahala mi je in stekla ven.
Pogledala sem iPad. Toliko stvari je preživel v 2 dneh! Kdo bi si mislil. Nato sem se še sama odpravila na avtobus. Tam pa je stala Charllote in mi šepnila na uho: "Bitka se šele pričenja, in fanta bom dobila jaz. Zguba."
15. julij 2013
u83544
u83544
next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next ! next !
16. julij 2013
Doma sem si napisala lažni tedenski urnik ter ga pustila na mizi. Pravega, torej vključno z vsemi "prepovedanimi" dejavnostmi sem prilepila na notranjo stran mape. Danes je bila sreda, jutri sem imela atletiko, pojutrišnjem pa literarni krožek in jahanje. Razmišljala sem, kako bom lahko šla neopaženo jahat, ko je vstopila Annabella. "Elissa, dol moraš." "Moram?" "Ja, oče je sklical družinski posvet." Takoj sem stekla v bahaško opremljeno in nesramno (za ubogo čistilko) veliki dnevni sobi. Oče je sedel v velikem kavču in nas gledal. Mali Harry je sedel pri Nii na njenih kolenih, a ko sem se vsedla na fotelj, je pritekel k meni. "Torej, dragi trije otroci. Odločil sem se, da bom vsakemu izmed vas kupil eno žival. Moja draga Nia je prijazno pripravila seznam za vsakega, med katerimi živalicami lahko izbira. Elissa, prosim še Harry Luisu preberi njegov seznam." V roko mi je potisnil list. "Poslušaj, Harry. Med temi živalcami:
- ribe
- ptički
- muca
si izberi eno." Harry ni dolgo premišljeval. "Muco." Oče se je sklonil do njega in mu pokazal nekaj slikic:









"Belo bi mel." "Prav, Harry. Ti dobiš belo muco. Nia....?" "Jaz bi imela fjordskega ponija, prosim." "Dobiš. In Elisse, tule je tvoj seznam."
Kaj?! Izbiram lahko samo med mačko, psom, ribo ali ptičem? To ni pošteno! "Zakaj si je Nia lahko izbrala ponija oziroma konja jaz pa ne? Sem starejša, poleg tega se mi pa zdi nepravično, da upoštevate vse, kar želi Nia, čeprav to škoduje meni!" jezno sem vstala. "Mislim, da pustite otroku da vas komanira? To je šlo že pa čez meje! To ni več res!" To sem že kričala. Ker pa vsi vejo, da se redko na glas zelo razjezim, je oče vedel, da sem totalno razkurjena. "Prav, ljubica, dobila boš konja." "Počakaj malo." Stekla sem v svojo sobo. Naj vam povem, da se izjemno navdušujem nad konji. Imam ogromno knjig in slik o njih, in veliko vem o njih. Zelo veliko. Sem že nekakšna strokovnjakinja za konje. No vglavnem, zadnji teden sem si ogledovala tega konja in si ga želela kupiti, vendar mi je očka to zadevo olajšal:


Hanoveranec (dobri so v dresuri in skakanju), čistokrven, z rodovnikom, v glavnem, vreden veliko denarja (300 000€ - 500 000€).
Očetu sem pokazala njegovo sliko. "Prav, ljubica, dobiš ga. Obe z Nio bosta imeli konja na našem, zdaj vajinem ranču Viharju. Jahati vaju bo naučil zasebni inštruktor, glede termina se zmenita. Zdaj pa pojdite v svoje sobe, z Annabelo se moram nekaj zmeniti."
Odpravila sem se gor, ko me je Nia ujela za roko ter povlekla v kot. "Vem kaj delaš, in ne bo ti uspelo. Jaz bom jahala veliko boljše kot ti, in kmalu bo oče ugotovil, da si izjemno nesposobna, ter ti bo odzel konja. In jaz zmagam."
16. julij 2013
u50091
u50091
next
16. julij 2013
u83544
u83544
next
16. julij 2013
"Še en navaden in dolgočasen dan v šoli?" Anna se je naslanjala na podboj. "Niti podrazno! Poslušaj, govorila sem z Chasom!!" "Aha, z tistim fantom, ki ga kar naprej omenjaš?" "Ja!! Poslušaj, kaj se je zgodilo...
Pri matematiki sedim zraven Chasa. Ponavadi sem zaradi tega izjemno živčna, toda danes sem bila nekam mirna,saj sem mislila na nekaj povsem drugega. Učitelj (kasneje smo ga začeli klicati Statistika, ker je skoraj vsak stavek začenjal z: "Statistika kaže, da....") je predaval delno korenjenje v enačbah, jaz sem se na smrt dolgočasila (aja, pozabila sem omeniti, da sem dobra učenka) saj sem že naredila vse naloge,


ko je učitelj rekel, da če je "x na drugo potenco krat.." "y na šesto, je odgovor b definitivno napačen, toda to velja samo v tem vesolju, paralerna so povsem drugačna. Vendar se z tem ne zagovarjajte na maturi, ko ničesar ne boste znali." sem zamrmrala stavek do konca. Seveda se je učitelj ustavil že pri:" definitivno napačen," toda jaz sem samo citirala mojega najlubšega matematika, ki prihaja iz Francije. To je Rene Descartes. Začela sem razmišljati, če bi bil mogoče malo pametnejši kot tale butec ki nam zdaj predava nekaj, kar še sam ne razume, ko se je Chase zdrznil. "Oprosti, bom tiho od zdaj naprej." "Ne. Si, si citirala Renea?" "Ja? Moj naljubši matematik je, poleg tega je še bil filozof in fizik, čeprav sklicevanje na klasike ni morda bila njegova najboljša podlaga za delo." "Se strinjam. Toda Descartosov list je...." Pogovarjala sva se, učitelj pa še opazil ni. Bil je zaposlen z, saj veste, neumnimi učenci. Ugotovila sem, da je Chase res pameten. Saj veste, večina odneha že, ko samo omenim algebro ali kvadratno potenco, Chase pa je zdržal. Celo uro sva debatirala okoli tega, ko je zvonilo. "Uau. Nisem še srečal koga takega. Še posebno punce. Vsi, s katerimi se skušam pogovarjati, ponavadi odnehajo že, ko omenim..." "Algebro? Kvanto enačbo? Meni se dogaja isto. Lepo je končno srečati nekoga z približno enako pametjo, oziroma, kakor bi rekel Jean-Robert Argand, z enako intelektualno pametjo oziroma istim IQ em." "Ja, točno to." Nasmehnil se mi je, ko mu je zapiskal telefon. "O ne. Iti moram. Čav, lepo je bilo klepetati s teboj." Bila sem kot omamljena zaradi pogovora z njim, a sem vseeno opazila, da je bilo na telefonu sporočilo: Mission Alert in da je zapustil šolo sredi pouka. Agent 007 v ženski (khm, no, dekliški) izvedbi se vrača!
Ti sploh veš, kaj je najti fanta, s katerim se lahko menim o takšnih stvareh? Težko! Zelo težko! Ali kot bi rekel Kopernik; "Lažje bi bilo dokazati izrek a na...." "Okej, Elissa, razumem. Samo prosim ne omenjaj enačb oziroma matematikov oziroma kogarkoli."
16. julij 2013
u83544
u83544
next
16. julij 2013
u123472
u123472
next
16. julij 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg