Forum
u172703
u172703
Odločila sem se napisat en ff o Kurtu Cobainu. Dogaja se pa v 80-ih. Enjoy!
--------





--------
Chapter 1

S Kurtom, mojim prijateljem sva hodila po ulici. "Steph?" me je poklical."Si še tu, ali si spet v mislih s Tomom?" Pogledala sem ga in se zasmejala.
"Tukaj sem, Kurt. V mislih pa z njim."
"Ah, v redu."
"Ljubosumen si nanj, ne?"
"Zakaj bi bil?"
"Ker je popularen, torej ga vsi obožujejo in so vse punce nore na njega. In ker ima več prijateljev kot ti." In ker hodi z mano, sem si mislila.
"Kreten je."
"Zakaj se sploh sovražita?"
"Ker sem preprosto preveč 'čuden' za njega."
"Sovražiš nekoga, ki je fant tvoje najboljše prijateljice. Joj, Kurt." Zmajala sem z glavo in se zasmejala.
"Če je pa kreten."
"Vedno govoriš eno in isto."
"Če je pa res."
"Hej, Kurt. Tekmujva, kdo bo prvi pritekel do mostu."
"Že dolgo nisem tekel." se je spet začel pritoževati.
"Vseeno. Ena, dve, tri, zdaj!"Pognala sva se v tek. Do mostu je bilo približno tristo metrov. Pritekla sem prva, Kurt pa nekaj sekund za mano.
"Hej, kaj če bi bil zdaj tukaj Tom in bi te videl z mano?" je vprašal.
"Pač bi me."
"Ne mara me. Gotovo bi te pustil."
"Ne bi. Ve da sva prijatelja. Pojdiva domov."
-------------
Next?
12. februar 2015
Navdušena full. Končno še ena enaka meni ki hoče na igre prpelat tud druge fanfice!
Next.
12. februar 2015
u172703
u172703






Chapter 2

S Kurtom sva se odpravila domov. Ves čas me je nadlegoval z vprašanji o Tomu. Kmalu sva prišla do vrat moje hiše. In njegove. Ja, Kurt živi z mano, oziroma z mano in mojo družino. Starši nimajo nič proti. Vejo da sva prijatelja in nič nimajo proti, dokler pomaga pri delu in ne počne bedarij. "Oči, mami, doma sem!"sem se zadrla. "Tudi jaz sem doma."je potiho zamrmral Kurt. Z mojim očetom se ne razume najbolje. Šla sva v kuhinjo. Starša sta najprej pozdravila mene, rekla sta nekaj v stilu"Lepo da si doma, Steph", nato pa je mama rekla Kurtu "O, Kurt, tudi ti si že prišel"(tako kot vedno), oče pa je Kurta premeril s pogledom:"Cobain." Vsi štirje smo se usedli za mizo in pojedli kosilo. Kurt je seveda dobil najmanj. Oče ga pač ne mara. Včasih se mi zdi, da je Kurt tukaj kot zapornik. Dobiva majhne obroke hrane, ne sme gledati TV-ja, spi na žimnici v moji sobi, ven pa lahko hodi samo, če sem z njim jaz, mama ali pa oče. Morda je zaradi tega na trenutke depresiven. Saj bil že preden je prišel sem, pa vendar.
13. februar 2015
Zakaj je sploh kurt prišel sem?
next odl 5 je
13. februar 2015
sorry za oglašovanje a bi kdo pliss bral mojo novo temo pliss
might is right but I do not care!!! (to je ta tema )
13. februar 2015
u172703
u172703





Chapter 3

"Kurt!"sem poklicala svojega najboljšega prijatelja. Prikazal se je na vrhu stopnic.
"Kaj je?"
"Moj oče te kliče."
"Spet."je zamrmral.
Stekel je po stopnicah. Čakali smo ga v dnevni sobi. Oče in mama na enem in jaz na drugem kavču. Kurt se je usedel poleg mene. "Zakaj sem moral priti?"je vprašal.
"Tvoja starša sta klicala, Kurt."
"Nočem nazaj."
"Žal mi je, Kurt."
"Ampak gospa Way, raje sem tu kot doma."
"Sem že rekla da mi je žal, toda nič ne morem storiti."
Kurt se je prijel za glavo in skoraj začel jokati. "Pojdita zdaj v sobo."je rekel oče. S Kurtom sva se odpravila v sobo. Vsedla sva se vsak na svojo posteljo.
"Saj ni tako hudo, Kurt."
"O, pa je. Dobro veš zakaj nočem nazaj. Ne bom še enkrat govoril o tem."
*flashback*
"Starši so odobrili, Kurt."sem mu rekla ko sem prišla do njega. Tako kot vedno je sedel pod mostom, kjer je bil njegov začasni dom. V bistvu je grozno gledati kako 15-letnik živi pod mostom, sploh če je to tvoj prijatelj. Brezvoljno je vzel še nekaj hrane iz pločevinke. "V redu." je odgovoril medtem ko je jedel. Sedla sem poleg njega. "Zakaj si sploh zbežal od doma?"
"OK. Povedal ti bom, ampak samo zdaj in nikoli več. Moji starši se ves čas prepirajo. Zaklepajo me v sobo. Moj oče vedno pride domov pijan in potem pretepe mamo. Baje ma neke težave v službi. Potem se dereta drug na drugega. In se spet stepeta. Včasih sem jaz njuna žrtev. In tako zdaj že tri tedne živim pod mostom. Tako je bolje zame.
*end of flashback*
--------------------------
A/N
Je dovolj v redu? In sicer prej nisem omenila, ampak brez mojega dovoljenja oglaševanje ni dovoljeno. Sicer pa .Santa↣Claus.❄, hvala za pohvale in ja, tudi jaz imam dovolj tega da so samo ff.-ji o 1D in 5SOS. Sicer pa, next?
13. februar 2015
Next. Full dobra ideja. Mislim da še ni blo ideje z brezdomci v fanficu. Sicer pazgodba me res pritegne. Mislim da kmalu dobiš veliko bralcev

Next
13. februar 2015
u187485
u187485
next
13. februar 2015
OMG. Fuuuul dobra zgodba plz next
14. februar 2015
next
14. februar 2015
u172703
u172703






Chapter 4

"Kurt, raje pripraviva stvari. Danes zvečer greš."sem mu rekla. Pokimal je. Iz torbe sem vzela torbo, ki jo je imel že ko je prišel sem. Vzel mi jo je iz rok in notri dal nekaj svojih oblačil. Notri je nato položil še majhno škatlico, katere vsebina mi ni bila znana. Sprehodila sem se do moje police s CD-ji. In vzela enega. "Izvoli Kurt. Ta tvoj najljubši, ne?" Pogledal me je in se nasmehnil. "Res je. With The Beatles. Hvala." Previdno ga je pospravil v torbo. Nato sva oba zaslišala očetov glas."Kurt, tvoji starši so tukaj." Skupaj sva odšla dol po stopnicah. Ko je Kurt zagledal svojega očeta se je zdrznil in še enkrat ponovil besede, ki jih je danes izrekel že miljonkrat. "Nočem nazaj." Njegov oče ga je grdo pogledal, ga prijel za ramo in ga odvlekel v avto. Kurt me je pogledal s prosečimi očmi. Vedel je, da ni možnosti, da bi ostal tu. Avto je odpeljal z dvorišča.
14. februar 2015
Omg. Zaj še bo bolj depresiven
lušna slika
Next
14. februar 2015
u172703
u172703





Chapter 5

Naslednji dan sva se s Kurtom srečala v šoli. Takoj mi je začel razlagati, kako je doma grozno, da bo spet pobegnil od doma in podobno. Pri opisovanju očetovega početja je uporabljal precej 'neprimernih' besed. Če povzamemo vse skupaj; Kurtovo življenje je bilo spet enako kot prej. Vedela sem, kaj to pomeni. Še močnejša depresija. Res si ne želim tega. Prijeten fant je. "Zakaj so tvoji starši taki do tebe?" sem ga vprašala.
"Nevem. Na nikogar drugega se ne morejo spravljati."
"Torej boš spet pobegnil?"
"Verjetno. Pri tvojih starših nimam možnosti."
"Res je. Razen če..."
"Razen če kaj?"je vprašal z nekaj navdušenosti v glasu.
"Se spomniš hišice na drevesu?"
"Tiste pri tvoji hiši?"
"Ja. Lahko si tam. Starši tako ali tako ne bodo opazili. Že več let ni bil nihče tam."
"Torej se dobiva jutri pri tebi, da urediva hišico?"
"Lahko že danes. Sicer pa staršev cel teden ne bo doma."
"Kul. Torej lahko ta teden spim v hiši?"
"Ja, lahko. Razen če se bodo že prej vrnili."
Ves navdušen me je pogledal. Morda mu pa le ne bo treba prenašati staršev.
14. februar 2015
u187485
u187485
next
14. februar 2015
neeeeeeeeext + nova bralka
14. februar 2015
Omg. Kolk pa je star kurt. Če bi bil polnoleten bi lahk šel po moli volji. Če pa ni polnoleten pa bi svoje nardila socjalna.
next
14. februar 2015
u184443
u184443
neeeeeext
14. februar 2015
u172703
u172703
Hvala za nexte. Pa socialna bo nekej nrdila sm ne še takoj. Bi bilo preveč dolgočasno Sicer pa je tle next





Chapter 6

Po šoli sva se s Kurtom odpravila k meni. Odložila sva torbi v dnevno sobo in odšla v kuhinjo. Ponudila sem mu že prej pripravljen sendvič, ki ga je z veseljem sprejel. Po končanem 'kosilu' sva šla ven. V leseni lopi za hišo sva poiskala nekaj barve, deske in podobno. Stvari sva pustila tam in najprej šla do hišice. Videlo se je, da že več let ni bilo gor nikogar. Kurt je previdno splezal po lestvi. Sledila sem mu. Kmalu sva oba stala na hišici. Hišica je bila iz lesa. Bila je precej velika. S Kurtom sva jo pred leti prebarvala na belo, vendar je barva že zdavnaj zbledela. Plošča na kateri je bila hišica je bila velika približno 4 × 5 metrov. Najprej je bil majhen 'balkon', nato pa vrata, ki so vodila v notranjost hišice. Začuda je bila zadeva kar dobro ohranjena. Stene so bila polepljene s plakati najinih najljubših skupin. V enem kotu je stal predalnik, v drugem starinska luč(ki verjetno zdaj ne del več), v tretjem kotu nekaj odej, četrti pa je bil prazen. Stopila sem do predalnika in odprla enega od predalov. Zagledala sem beležko. "Kurt, to tvoje, ne?" Stopil je k meni." Ja." Podala sem mu beležko. Odprl jo je in se začel smejati. "Kaj je tako smešno, Kurt?"
"Poglej." Kmalu sva se oba režala njegovim risbam.
" Deset let si bil star, ko si to risal, ne?"
"Tam nekje. Mogoče še mlajši."
15. februar 2015
Zgodba je nekaj posebnega.stavim da nihče v ff. Ju še ni omanjal hišice na drevesu.
btw. Lahk še mal opišeš kdo pravzaprav je kurt, ker ga eni ne poznamo prav dobro.
next
15. februar 2015
u172703
u172703
Eto nekaj osnovnih podatkov. Sicer pa poglej po internetu.
---------
Kurt Cobain je ustanovitelj grunge glasbene skupine Nirvana. Rojen je bil v Washingtonu, 20.2.1967, kjer je tudi umrl. Umorjen je bil okoli 4. Aprila 1994. Naredil naj bi samomor, vendar obstajajo dokazi, ki dokazujejo, da ga je nekdo umoril. Nekateri trdijo, da ga je njegova žena Courtney Love. Tako ali drugače bi verjetno umrl zaradi prevelike količine heroina. Imel je tudi hčerko, Frances Bean Cobain.
Njegovi starši so se ločili, ko je bil še zelo mlad, zaradi česa je bil depresiven. Po ločitvi staršev je živel pri več sorodnikih. Nekoč je tudi pobegnil od doma, kar opisuje v pesmi Something In The Way. V šoli se je družil le s homoseksualci, z drugimi se je prepiral. About A Girl je napisal po štiriurnem poslušanju albuma With The Beatles. Smeels Like Teen Spirit je nastala na podlagi napisa, ki ga je njegova prijateljica napisala na steno njegove hotelske sobe- Kiurt smeels like Teen Spirit. V mislih je imela dekliški dezodorant, česar pa Kurt ni vedel.
15. februar 2015
Uuuu. Zanimiva oseba res
15. februar 2015
u172703
u172703
Ja, zelo zanimiva oseba. Se popolnoma strinjam. Dans bo mogoče še en next
15. februar 2015
u187485
u187485
next
15. februar 2015
Next
15. februar 2015
u172703
u172703






Chapter 7

S Kurtom sva še malo gledala njegove risbe, nato pa sva se počasi spravila na delo. Hišico sva prebarvala na zeleno in preuredila notranjost. To nama je vzelo približno pet ur. Kurt je potem šel domov, da si prinese nekaj stvari. Njegovih staršev naj ne bi bilo doma do devetih zvečer. Medtem, ko je on doma pripravljal stvari sem jaz delala nalogo za šolo. Ko je Kurt prišel, sem jaz odšla ven s Tomom. Kot vedno me je čakal nekaj metrov stran od hiše. "Hej, Steph!"
"Tom!" Objela sva se.
"Je tisti kreten Cobain spet pri tebi?"
"Prosim te, Tom. Nehaj govoriti, da je kreten."
"Ne maram ga."
"Zakaj ne?"
"Saj je vseeno. Pridi, greva."
16. februar 2015
Next, jaz ne bi bla s tomom č e je tak.
next
16. februar 2015
u187485
u187485
next
16. februar 2015
u172703
u172703
Zdej bo to en krajši next, pol ob ene šestih dobite še enga.






Chapter 8

Vrnila sem se domov. Kurt je ležal na kavču in nekaj pisal na list papirja. Z nekom je govoril. Najbrž spet s svojim namišljenim prijateljem. Na radiu se je vrtel album, ki sem mu ga pred nekaj dnevi podarila. Ko me je zagledal, je hitro vstal. "Dan, Steph,"je pozdravil.
"Večer je, Kurt. Lahko bi malo pogledal ven."
"Ja, res je. Si bila zunaj s Tomom?"
"Ja."
"OK. Samo zanimalo me je."
"Saj je v redu."
"Ja, ja. Hišico sem malo preuredil."
"Lepo, Kurt. Greš jutri v šolo ali boš ostal tukaj."
"Verjetno bom ostal tukaj. Nočem spet poslušati maminega kričanja."
*flashback*
"Kurt Cobain" s Kurtom sva zaslišala glas. Kurt se je obrnil. "To sem jaz." Vem, da si ti. Svojega sina bom pa ja prepoznala. Takoj zdaj pojdi domov." Grdo ga je gledala. Počasi ji je sledil. Zgledal je prestrašen, ko je njegova mama kričala na njega. Zmajala sem z glavo. Nikoli nima sreče.
*end of flashback*
17. februar 2015
u187485
u187485
next
17. februar 2015
u172703
u172703






Chapter 9

Počasi sem se odpravila v šolo. Ko sem se končno privlekla do glavnega vhoda v mučilnico, sem zagledala Tima. Tim je sovražil Kurta. Skoraj vsak dan sta se stepla. Večinoma je zmagal Tim, Kurt pa je pristal pri ravnateljici. Tim se je napotil proti meni. Pogledal me je tako, kot vedno pogleda Kurta, nesramno in sovražno."Kje je Kurt?"je bevsknil. Skomignila sem z rameni:"Ne vem."
"Gospodična Way, če mi takoj ne poveste kje je ta prasec, se vam slabo piše."
"Tim, če pa ne vem. Morda je doma."
"Ni doma, sem že preveril."
"Potem se mi pa niti ne sanja kje bi lahko bil."
"Dobro, potem boš ti dobila presenečenje, ki smo ga pripravili za njega." S temi besedami me je s pestjo udaril v obraz. Začela mi je teči kri. Še nekajkrat me je udaril, in ko sem že mislila, da je vsega konec, so me obkolili Timovi prijatelji:"Dennis, Drew, Tomas, Jeremy in Matt. Vsak od njih me je nekajkrat udaril. Učitelji, ki so stali v bližini pa niso nič opazili. To, da je Timov oče policijski inšpektor, daje Timu možnost, da dela, kar hoče. Kar zna biti zelo zoprno. Sploh če si Kurt Cobain. Ali pa v tem primeru jaz. Kje za vraga je Tom, ko ga potrebuješ?!?! Čez nekaj minut so se odmaknili. Z roko sem si šla čez obraz. Ko sem jo pogledala, je bila polna krvi. Za sabo sem zaslišala glas."Si uživala, Steph?" Odkimala sem z glavo. Kot očitno to glasu, ki je mimogrede pripadal Mattu, ni bilo všeč, zato mi je primazal še eno, res močno klofuto. Zameglilo se mi je pred očmi in zrušila sem se po tleh.
17. februar 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg