Forum
u73517
u73517
hej!
Sej poznate тeĸмovαɴje zα ɴαjвoljšo pιѕαтeljιco :$ - 2. sezona ?
No če je ne lahka poiščete temo in spoznate .
In vglavnem. V tole temo bo *ฬเl๔ sρiяiт* ki je finalistka v 2. sezoni , pisala
zgodbico z naslovom: A dream is a wish your heart makes
take zgodbice še ne piše , ker si jo bo tu sproti izmislila.
No napiše lahko največ 5 NEXTOW !
Nič več in nič manj.
Imamo še pa eno finalistko: ❊aттяαcтivє. , ki bo pa tudi pisala zgodbico.
PROSIM PREBERITE OBE ZGODBICI IN POTEM GLASUJTE ZA ENO IN NAJBOLJŠO!
tole je tema kjer glasujete: http://www.igre123.com/forum/tema/tekmovanje-za-najboljso-pisateljico-:$-2.-sezona/40825/35

opravičujem se , ker sem pozna!
3. sezona se že dela , če bi se rad prijavil! :3

VELIKO SREČE!

zgodbica od ❊aттяαcтivє. : http://www.igre123.com/forum/tema/sh-!-tekmovanje-za-najboljso-pisateljico-:$-(-attractive.)/42342/
23. september 2012
u76047
u76047



*Lauren*

»Pazite! Pib bip! Joj, oprostite! Samo malo!« sem vzklikala, ko sem se s ponyjem (s kolesom) divjala skozi množico v mestu. Kmalu se je malo sprostilo, tako, da sem s vso hitrostjo zdrvela proti Knjigarni Felix, ki pa je v Qlandii. Končno sem se pripeljala do Qlandie, ki se ja ravno odprla. Ponyja sem parkirala, potem pa stekla v notranjost. Saj poznate tisti tekoči trak, ki je po navadi v kakšni trgovini, kajne? Tako sem stekla kar po njem in nisem čakala, da bi me sam pripeljal do vrha. Nato pa sem odhitela naravnost do knjigarne. V njej je prodajalka še vedno nekaj pripravljala za odprtje. Stekla sem do police, ki sem jo že od daleč zagledala in si oddahnila, saj so še vedno vse imeli. Pred mano na polici so bile skodelice, svinčniki, torbe, ovitki za telefon, obeski za ključe, zapestnice, verižice, nalepke in še bi lahko naštevali. In vse je bilo od One Direction! Ja, velika Directionerka sem. No, pa naj sem vam še predstavim. Sem Lauren Flores, stara sem 17 let in živim v Mariboru, Sloveniji.



Vrnimo se spet k dogajanju. Kupila sem tiste zapestnice in še torbo. Odšla sem iz trgovine in gledala v tla, ob tem pa si po tiho pela What makes you beautiful. Nenadoma sem se v nekoga zaletela.
»Joj, oprostite,« sem se hitro opravičila in pogledala navzgor v koga sem se zaletela.
»Saj je vse v redu,« je s popolnim nasmehom rekel Marcus, moja simpatija. Njegovi starši so iz Avstrije. »Kako si?«



»J-jaz s-sem v redu,« sem zajecljala. »Ti?«
»Super sem,« se je široko nasmehnil Marcus.
»K-kaj delaš tukaj?« sem ga vprašala.
»Kaj pa lahko delaš v trgovskem centru, kot pa predvsem nakupuješ. Kaj pa si ti kupila? Neko vrečo imaš s sabo, torej si nekaj morala kupiti.«
»Ah, nekaj stvari pač.«
»Lahko vidim?«
»Nič posebnega ni.«
»Prosim,« je rekel in naredil puppyface. Nerada sem mu podala vrečko. Iz nje je izvlekel komplet zapestnic. Na vsaki je ime enega člana in nekaj srčkov. Res primerna zapestnica, ki jo pokažeš svoji skrivni simpatiji.
»Potem pa še ena torba,« sem rekla in mu vrečo in zapestnice izpulila iz rok.
»Niall? Kdo je Niall?« je sumničavo vprašal Marcus.
»Ali res ne poznaš One Direction? One Direction?!« sem se začudila.
»Am, ne.«
»No, to je britansko-irski boy band,« sem mu razložila.
»Aha. Ti pa si verjetno njihova velika oboževalka, imam prav?« se je malo bolj razvedril Marcus.
»Ja, tako je,« sem si oddahnila.
»No, sedaj pa moram iti. Se vidiva,« je rekel Marcus in mi pomežiknil, da sem zardela. Po navadi ni bil tako … kaj pa vem … spogledljiv.
Marcus je odšel, jaz pa sem se tokrat počasneje odpeljala nazaj do doma. Ko sem prišla domov je bil moj papá že doma. Papá je Španec, zato pa ga tako kličem. Upam, da ste vsi ugotovili, da je papá moj oče. Moja mama je Angležinja, ampak naju je zapustila že v mojem zgodnjem otroštvu. Zakaj pa živim ravno v majhni Sloveniji pa ne vem. Odšla sem v svojo sobo, ki je vsa polepljena z posterji od One Direction. Prižgala sem radio v katerem je že bil njihov CD.
»Dobro novico imam Len,« se je v moji sobi pojavil papá. Len me včasih kličejo. L kot prva črka imena in tisti en na koncu. Pogledala sem proti papáju, ki je na sebi imel oblečen predpasnik. Komaj zdaj sem zaznala omamen vonj po piškotih v hiši.
»Ali grem na koncert od One Direction?« sem ga takoj napadla.
»Ne,« je rekel papá in se sam pri sebi nasmehnil, kot bi vedel na kaj bom najprej pomislila. »Čez te poletne počitnice greš k Emily v London. Že jutri odpotuješ od tukaj.«
»Res?! Hvala, hvala, hvala! Tudi to je tako dobro kot njihov koncert!« sem vzkliknila in stekla k papáju, da bi ga objela. Emily je moja najboljša prijateljica, ki pa živi v Londonu. Spoznali sva se v poletni koloniji, ki je bila v Italiji pred nekaj leti. Od takrat sva nerazdružljivi, čeprav naju skoraj celo leto loči več kot tisoč kilometrov.
»Kar začni pakirati, potem pa pridi na piškote,« je s širokim nasmehom rekel papá, nato pa je šel iz moje sobe. Izpod moje postelje sem potegnila svoj kovček. Vanj sem zložila oblačila, toaletne potrebščine, čevlje, dve knjigi (namreč rada berem) in še bi lahko naštevali. Seveda ni manjkal niti moj majhen prenosni računalnik. Potem se odšla v kuhinjo na piškote. Papá dela zelo okusne piškote. Pravzaprav je vse kar skuha zelo okusno, ker je zelo dober in znan kuhar. Njegov prijatelj je sam Jamie Oliver! Tudi mene je naučil kuhati in lahko se pohvalim, da mi gre zelo dobro od rok.
Tistega dne se ni dogajalo več nič posebnega, zato ne bom opisovala vsako podrobnosti. Spat sem šla malo hitreje, saj se moram jutri zgodaj zbuditi. Prej sem še na Twitter (ki sem si ga naredila, samo zaradi 1D) objavila (tweetala), da grem jutri v London.
*Emily*

Zjutraj me je zbudila moja budilka, ki j začela neusmiljeno piskati natančno ob 6.00. Moja prva misel je bila, da bom danes videla Lauren. Tudi neko presenečenje imam za njo, ampak vam ga še za enkrat ne bom izdala. Vstala sem s postelje in odšla v kopalnico. Na hitro sem se uredila, nato pa sem se še oblekla. Potem sem si šla skuhati kavo. Vem, da je v Veliki Britaniji bolj popularen čaj, ampak jaz pač naravnost obožujem kavo. Pa da se vam predstavim. Moje ime je Emily Chance, pred nekaj tedni pa sem praznovala svoj 17. rojstni dan.



Vrnimo se spet k dogajanju, mudi se namreč na letališče. Hitro sem popila svojo kavo, nato pa sem se odpravila. Ko sem prišla na letališče sem se začela ozirati za Lauren. Kmalu sem jo zagledala. Punco z dolgimi, kodrastimi in rjavimi lasmi, ki si je počasi utirala pot skozi gnečo.
»Lauren!« sem vzkliknila. Lauren je pogledala okrog sebe, jaz pa sem ji začela divje mahati. Nato me je le zagledala in se široko nasmehnila.
»Emily!« je zakričala, tako, da se jo je slišalo čez vse letališče. Nato je stekla proti meni in za sabo kar vlekla tisti njen velik kovček. Ko je prišla do mene sva se objeli.
»Tako dolgo je, odkar sva se zadnjič videli!« je rekla Lauren.
»Ja res je,« sem se strinjala, nato pa še pripomnila: »in zrasla si.« Lauren je bila vedno manjša od mene. Tudi zdaj je bila. Ne vem ali je ona bila že po naravi bolj majhna ali pa sem jaz bila bolj visoka. Mislim, da obojega malo.
»Ah, ti si zrasla. Tako kot tvoji lasje,« je rekla Lauren. Moji lasje so svetli in ravni ter tudi precej dolgi. Nato sva se počasi odpravili proti mojemu domu. Trenutno mojih staršev ni doma, saj so za čez poletje odpotovali na Novo Zelandijo. Lauren sem pokazala sobo za goste v kateri bo nastanjena v času bivanja tukaj. Lauren je hitro razpakirala svoje stvari. Nato sva se odpravili v dnevno sobo in gledali MTV.
»Nekaj imam zate,« sem rekla.
»Ali imam kakšen praznik?« se je zmedla Lauren.
»Ne, ampak te bo zanimalo,« sem rekla in ji podala ovojnico, ki sem jo prej imela v predalu. Lauren jo je hitro raztrgala in v roki podržala vsebino. Nekaj časa jo je samo gledala, nato pa je pogledala še mene.
»O. moj. Bog. Prave so kajne?« je rekla. V roki je namreč držala dve vstopnici … za koncert od One Direction, tukaj v Londonu in to že jutri.
»Seveda so prave,« sem prikimala in se namuznila.
»AAAAAAAAAA!!! Hvala ti, hvala! OMG, OMG! Videli jih bova! V živo! Že jutri!« je začela kričati Lauren.
»In sedli bova v prvi vrsti!« sem se ji pridružila pri kričanju. Tudi sama sem velik Directioner.
»Kaj?! Prva vrsta?!« je za hip s kričanjem prenehala Lauren.
»Mhm,« sem prikimala.
»AAAAA!!!« je spet zakričala Lauren, zraven pa je začela poskakovala po dnevni sobi. Pridružila sem se ji pri poskakovanju.
»V shopping morava,« je zadihana, zaradi kričanja, čez nekaj časa rekla Lauren.
»Pa greva,« sem se strinjala.
Ta dan sva preživeli v trgovinah. Nisva ravno kupili vsega kar sva videli, ampak samo določene stvari. Domov sva se vrnili pozno, nato pa sva kar odšli spat.
*Lauren*

Ko sem se zbudila, sem najprej pomislila, da je danes koncert od One Direction. še zdaj ne vem, kako naj se zahvalim Emily. Tisto včeraj je bilo res … wow. Hitro sem skočila pokonci in stekla v Emilyjino sobo, ki je zraven moje.
»Danes je koncert!« sem vzkliknila in začela skakati po Emilyjini postelji. Emily je najprej nekaj zamomljala, nato pa široko odprla oči.
»… od One Direction,« je dodala. Prikimala sem, Emily pa je že vstala in odšla v kopalnico. Tudi jaz sem se šla uredit. Nato sva imeli zajtrk.
»Tako se že veselim,« sem povedala s polnimi usti. Papá je dober kuhar, jaz pa imam velik tek, kar pa se mi na zunaj ravno ne pozna. Sem namreč bolj drobna.
»Jaz tudi,« mi je pritrdila Emily. »Ampak koncert je komaj ob 5. Le kako bom preživela do takrat?«
»Kdaj si kupila karte?« sem ji odgovorila s vprašanjem.
»Pred približno tri četrt leta,« je dejala Emily.
»No, če si preživela skoraj eno leto, boš pa še pol dneva,« sem se zasmejala.
»Jap, mislim, da imaš prav,« se je strinjala Emily in se tudi ona zasmejala.
Po zajtrku sva odšli v Emilyjino sobo in na računalniku skupaj pogledali vse One Direction video dnevnike, Megaminde, Spin the Harry, nastope in smešne trenutke.
»Kateri ti je najbolj všeč?« me je nenadoma vprašala Emily. »Vem, da se že dolgo poznava, a o tem se še nisva pogovarjali.«
»Vsi so mi všeč. Nimam najljubšega. Veš, doma v Mariboru, mi je všeč en Marcus« sem priznala. »Kaj pa tebi?«
»Hja, če gledam po karakterju mi je najljubši Louis, ker je zabaven in smešen. Če pa me vprašaš, kateri mi je najbolj všeč, pa tudi nimam tistega najnaj,« je rekla Emily.
»Ga nimaš, ali nočeš priznati?« sem jo vprašala in se vražje nasmehnila. Emily je postala rdeča kot zrel paradižnik.
»No?« sem zmagoslavno rekla.
»Morda mi je majčkena bolj najnaj Harry, zaradi tistih njegovih kodrčkov,« je rekla Emily in postala še bolj rdeča, če je to sploh možno. »Ampak verjetno so v živo še lepši in se bom takrat odločila.«
»Seveda so v živo lepši,« sem pritrdila. Obe sva se spogledali. Samo pol dneva še in že jih bova videli na koncertu! Istočasno sva se zarežali, kot bi si brali misli, nato pa si dali petko.
25. september 2012
u76047
u76047
Še pozdrav od mene. mislim, da je že vse povedala ❊SrčeĸOdNιɴe, tako da jaz več ne bom tu nakladala. aja, če bo kdo mel kako pripombo, da kao ponavljam za ❊aттяαcтivє., ker tudi o 1D pišem, mu že vnaprej povem, da sem jaz začela razmišljati o čem bom pisala že ko sem zvedla, da moram v finalu napisati zgodbico. nisem pa takoj navalila in sem nalepla nexta (btw na Word pišem), ker sem imela/imam angino pa nisem mogla..
Hope u like my story :*
25. september 2012
Neext :'33 < 3
25. september 2012
u103845
u103845
nnnnnnnnnneeeeeexxxxxxxttttttttttttt
25. september 2012
next
25. september 2012
I love u :*
I love u :*
nekštii!!!
25. september 2012
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!
25. september 2012
u103996
u103996
Nexxxt
26. september 2012
next
26. september 2012
neeeeeeeeeexr
27. september 2012
next
27. september 2012
Neeeeeext
28. september 2012
next
28. september 2012
neeeext
28. september 2012
u76047
u76047
*Emily*

Končno je napočil čas odhoda! Z Len (Lauren) sva se začeli urejati že kakšno uro prej. Prha, ličila (bolj malo), frizura, skratka vse. Nato sva se še oblekli. Nisva imeli takšnih majic, na katerih piše One Direction. Imeli sva čisto normalne majice. Len je na primer imela takšno na kateri je bila narisana ameriška zastava in orel, zraven pa je še imela kratke hlače. Na moji majici pa je bila slika Mini, ki ravno na lice cmoka Mikija (miš) in seveda kratke hlače. Pa še seveda nekaj zapestnic.
»Ne morem verjeti, da končno greva! Na njihov koncert!« je vzkliknila Len. V strinjanje sem prikimala.
»Si pripravljena?« sem jo vprašala.
»Seveda,« je takoj odvrnila Len. Obuli sva se in odšli iz hiše. Že prej sva poklicali taksi, ki naju je sedaj že čakal. Šoferju sva povedali, kam želiva in že sva se peljali. Kmalu sva zagledali dvorano, kjer bo koncert. Naokoli je bilo veliko avtomobilov, ljudi pa se je kar trlo. Največ je seveda bilo kričečih oboževalk. Taksi se je ustavil pred vhodom in izstopili sva. Odpravili sva se proti vhodu v dvorano.
»Saj imaš karte kajne?« me je vprašala Len.
»Ja, seveda. Tega ne bi pozabila za nič na svetu,« sem rekla. Čeprav sem v bistvu zelo pozabljiva. Ustavili sva se v vrsti pred vhodom.
»Če se bomo premikali tako počasi, bova v dvorano prišle točno ob koncu!« se je začela pritoževati Len.
»Pomiri se Len. Sedaj se moraš veseliti, kričati! Kmalu bova v živo videli One Direction!«
»Pa še prav imaš človek. Na dan koncerta res ne smem biti slabe volje.«

.
*Harry*

»Lačen sem,« je že ne vem kolikokrat potožil Niall. »Zakaj pred koncertom ne smemo jesti?«
»Ne vem. Pojdi vprašat strička Simona,« sem rekel.
»Pred vsakim koncertom sem lačen,« je spet potožil Niall.
»Ti si lačen vedno,« ga je prekinil Louis.
»Daj petko!« sem vzkliknil in dvignil dlan v zrak. Lou je plosknil obnjo.
»Hej fantje, mislite, da je moje frizura v redu, ali bi potreboval še malo laka?« nas je vprašal Zayn, ki se je občudoval v ogledalu.
»Odlično si videti Zayn,« mu vsi odgovorimo.
»Čisto malo še do začetka,« nas je opozoril Liam, ki si je ravno umival zobe. Medtem, ko si jih je ščetkal je namreč prišel iz kopalnice.
»Torej je čas za skupinski objem?« je vprašal Lou.
»Samo malo,« je zamomljal Liam in stekel v kopalnico. Kmalu se je vrnil. Vstal sem s kavča, na katerem sem napol ležal in vsi skupaj smo se objeli. Nato smo odšli iz sobe. na hodnikih so potekale še zadnje priprave. Nekdo nam je podal mikrofone in vsi smo se ustavili pri vhodu na oder. Malo smo še morali počakati. Ko smo dobili znak, smo se drug za drugim pognali na oder. Občinstvo v katerem so bile skoraj samo punce je začelo kričati, mi pa smo začeli peti pesem Na na na.
»Pozdravljen London!« je vzkliknil Liam po prvi pesmi. »Kako ste danes?« Vsi v dvorani so zakričali.
»Pozdravljeni vsi!« sem tokrat vzkliknil jaz in stopil bolj proti gledalcem. Zraven glasnega kričanja in ploskanja sem razločil nekaj vzklikov, kot na primer: »Ljubim te Harry!« in »Poroči se z mano!«. »Hvala vam vsem, ki ste tukaj, ki ste kupili karte in prišli sem!« V dvorani je spet završalo. »Torej…« sem še dodal, nato pa so se iz zvočnikov že zaslišali prvi ritmi pesmi Stand up.
»From the moment I met you, everything change, I knew I had to get you, what ever the pain,« je zapel Liam.
»I had to take you and make you mine,« sem zapel.
»I would walk through the desert, I would walk down the isle, I would swim all the oceans, just to see you smile,« je spet bil na vrsti Liamov del.
»What ever it takes, It's fine,« sem spet zapel jaz.
»Dajmo London, roke v zrak!« je vzkliknil Niall in že se je začel refren.
»Oh oh ooh oh,« smo zapeli vsi skupaj.

.
*Lauren*

»So put your hands up,« sem zapela skupaj s Harryjem in poskakovala z obema rokama v zraku. Končno sem bila tukaj. Na njihovem koncertu. Končno sem jih videla. V živo.
»Še zdaj ne morem verjeti, da sem res tukaj!« sem vzkliknila proti Em (krajše za Emily), ki je zraven mene poskakovala v ritmu glasbe.
»Oh Len, nehaj si že beliti glave ali si tu v resničnosti ali v sanjah! Tukaj si, zato se zabavaj!« mi je smeje odgovorila. Saj ima prav. Samo upam, da tukaj nisem res samo v sanjah. Oh, sedaj pa sem že sama sebi tečna. Tukaj sem v resničnosti, zato moram uživati! In v resničnosti se še toliko lepši!

Čez približno uro, ob koncu koncerta so se fantje priklonili.
»Skoraj sem pozabil!« se je nenadoma oglasil Louis. »Zunaj bomo delili podpise!«
Vsi v dvorani smo ponovno zakričali. Fantje so se še široko nasmehnili, nato pa izginili v zaodrje.
»Podpisovali se bodo!« sem vzkliknila.
»Zmigajva se torej že!« naju je začela priganjati Em. »Te podpise bom dobila, pa če bo konec sveta!«
Stekli sva iz dvorane, kolikor se je pač dalo zaradi velike gneče.
»Greva sem!« sem vzkliknila in Em potegnila v nek prazen hodnik.
»Si prepričana, da je to prava pot?« me je dvomeče vprašala Emily.
»Nekam bova že prišli,« sem rekla.
»Kaj pa če vstop sem ni dovoljen?« je še vedno bila malo v dvomih Em.
»Tega nikjer ni pisalo,« sem zaključila. Nenadoma se je hodnik razcepil na dva hodnika. Z Em sva pokukali v desni hodnik. Nekaj ljudi je hodilo sem in tja.
»Zavijva v levo,« sem šepnila. Še sama ne vem, zakaj sem šepetala. Z Em sva stopili naprej, nato pa zavili levo.
»Kam pa kam damici?« pred nama sta se nenadoma pojavila dva ogromna človeka s sončnimi očali in pobriti glavami. »Tukaj ne morejo hoditi vsi.«
»Sem ti rekla,« mi je očitajoče šepnila Em.
»Kar zvežite naju in vrzite v neko sobico in naju pustite stradati,« sem zinila. Ah ta moj dolg jezik, ki vedno prehiteva mojo glavo.
»Ho ho ho!« sta se zasmejala orjaka. »Sva res videti kot kakšna zločinca?« Po videzu že, sem si mislila. »Samo pospremila vaju bova nazaj v dvorano in naslednjič se več ne bosta plazili po hodnikih, ki niso namenjeni vsem in zalezovali One Direction.«
Zalezovali? »One Direction?« sem se začudila. »Samo hitrejši izhod iščeva, da bi že dobili podpise.«
»Bill, Joe? Kaj je narobe? Oh Paul, povej jima že, da tukaj ni nobenih teroristov!« sem zaslišala glas, ki mi je bil tako zelo poznan. Louis.
»Dve vaši oboževalki sta vdrli sem in vas hoteli napasti!« je rekel en orjak.
»Nisva vdrli. Sploh pa jih nisva mislili napasti!« sem se namrdnila.
»Bill, Joe, umaknita se,« jima je nekdo naročil. Liam. Orjaka sta se le nerada umaknila vsak na eno stran hodnika. Pred nama so stali oni. Bogovi. One Direction. Niti kričati nisem mogla. Bili so nama čisto blizu in gledali naravnost v naju.
»Pozdravljeni! Kar pa vidve tukaj?« naju je z nasmehom vprašal Harry.
»Nisva vas zalezovali in nisva vaju hoteli napasti!« sem takoj rekla. Moj jezik je hitro izgubil otopelost zaradi One Direction. Možgani pa so malo zaostajali. Fantje so se zasmejali.
»Vidiš kaj delajo ti orjaški varnostniki Paul? Naši ubogi oboževalki sta čisto prestrašeni!« je rekel Niall nekemu moškemu. Paulu.
»Mislim, da sta samo prevzeti, ker vas vidita,« je rekel Paul.
»Mislil sem tisto, da se potem takoj počutita krivi, kot da bi nas res hoteli napasti,« je pojasnil Niall.
»Kako vama je ime?« naju je vprašal Louis.
»Jaz sem Lauren,« sem se predstavila. Uspelo mi je ne jecljati v njihovi bližini in takoj odgovoriti! Na splošno sem bila zelo zgovorna in sploh brez kakšne treme.
»E-Emily,« je jecljajoče rekla Em.
»No, Lauren in Emily pridita z nami,« je rekel Liam. »Ravno smo mislili iti ven na podpisovanje. Lahko gresta z nami ven in se potem postavita v vrsto.« Ostali fantje so prikimali. Z Emily sva se spogledali.
»Prav,« sem prikimala. »Se še lahko slikava z vami? Zdaj?«
»Seveda,« so se strinjali fantje. Z žepa sem potegnila svoj telefon. Zayn ga je vzel in ga podal Paulu. Postavili smo se drug ob drugega in objeli čez rame. Z One Direction sem bila objeta čez rame! O. moj. Bog. Od leve proti desni smo stali tako: Niall, jaz, Louis, Harry, Emily, Liam in Zayn. Paul nas je slikal.
»Tako, sedaj pa je čas, da se gremo podpisovati,« je rekel Liam. Telefon sem dobila nazaj in z Em sva se za fanti odpravile, malo naprej po hodniku, nato pa smo zavili proti vratom, ki so bila na pol steklena. Fantje so stopili na plano in zaslišalo se je kričanje. Z Em sva se ne preveč opazno zmuznile za njimi ven in se postavile pred mizo za katero so se podpisovali.
»Torej podpisa za Lauren in Emily,« je rekel Zayn, do katerega sva stopili prvi. Podpisal se je na lista in nama je podal. Ostale oboževalke so naju že porinile naprej do naslednjega. Nialla. Tudi pred nama je bilo veliko oboževalk.
»Imata kakšno skrajšano različico imena?« naju je vprašal Niall.
»Jaz sem kar Len, Emily pa je Em,« sem povedala.
»Len in Em,« je prikimal Niall in se podpisal na lista. Nato sva že bili pri Liamu.
»Kako se vama je zdel koncert?« naju je vprašal, medtem ko se je podpisoval.
»Superca je bil!« sem pohvalila koncert.

.
*Emily*

V živo so bili vsi tako lepi! No, saj so bili tudi na slikah, ampak v živo pa je druga zgodba. Bili sva pri Louisu.
»Za naši zalezovalki, ki sta nas hoteli napasti,« se je pošalil Louis in se podpisal na oba lista.
»To sta si izmislila Bill in Joe,« sem rekla. Končno sem nekaj rekla! Moja otopelost jezika zaradi One Direction je končno minila. Louis se je zarežal, oboževalke pa so naju potisnila naprej proti Harryju.
»Tako še moj podpis,« je rekel Harry in se podpisal. Lista je potisnil proti nama. Len je vzela svojega in odšla naprej. Tudi jaz sem segla po svojega, a me je Harry prijel za roko. Mojo dlan je položil na mojo! Pogledala sem ga v oči. V njegova zelene oči. Od tistega trenutka zame ni bil več slavni Harry Styles iz One Direction zaradi katerega bi mi poskočil srčni utrip in bi izginil moj dar govora. Ne, bil je samo Harry ob kateremu mi je poskočil srčni utrip in izginil moj dar govora. Sedaj pa še elektrika, ker se me je dotikal in metuljčki v trebuhu zaradi pogleda njegovih zelenih oči. Proti meni je potisnil majhen listek in kulico.
»Twitter in telefonska?« me je pogledal in mi pomežiknil. Vzela sem kulico in hitro nanj nakracala svoj Twitter in telefonsko, nato pa sem stekla za Len.
»Kaj si imela s Harryjem?« me je vsa radovedna napadla Len, ko sva prišli iz množice.
»Hotel je moj Twitter in telefonsko,« sem povedala, še vedno malo zmedena od vsega kar se je zgodilo.
»Kaj?! Omg, omg!« je začela kričati Len. »Harry Styles te je prosil za Twitter in telefonsko. Saj veš kaj je rekel, da bi naredil, če bi mu bila kakšna oboževalka všeč, kajne? Točno to kar je naredil zdaj!«
»Mhm,« sem prikimala.
»Človek, zakaj vendar ne kričiš?!«
»Ne vem.« Len me je pogledala.
»Ja kakšna pa si? Si sploh prisotna na tem svetu? Sedaj greva v Starbucks tako, da se hitro vrni.«
28. september 2012
Next
28. september 2012
I love u :*
I love u :*
nekštii! omg kako ti uspe, napisat tak swetovni in dolgi next pa čeprau brez slik? ♥
the best story ever!
28. september 2012
u103845
u103845
kako ti uspe
NEEXŠTTTYYYYYYYYY
29. september 2012
u103996
u103996
Neeeeeeexxxtt
29. september 2012
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!
29. september 2012
neeeext prooosiiim ..!! ♥ the best story ever :* ♥♥
29. september 2012
neeeeext
29. september 2012
Neext < 333
29. september 2012
u97794
u97794
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
29. september 2012
Neeeext
29. september 2012
u76047
u76047
*Harry*

Nisem se več mogel zbrati. Misli so mi ves čas uhajale k Emily.
»Ljubim te Harry!« je vzkliknila neka oboževalka, ki sem se ji ravno podpisoval na list.
»Tudi jaz te ljubim,« sem rekel. Punca je vsa kričeča začela poskakovati. Pred njo so se zrinile naslednje oboževalke, katerim sem se spet podpisal na list. In tako naprej in tako naprej. Jaz pa sem mislil predvsem na njo. Na Emily. Zvečer jo moram poklicati! No, morda bi ji lahko že zdaj poslal kakšno sporočilo. Hitro sem iz žepa potegnil svoj telefon, nato pa še izbrskal listek z njeno telefonsko. Vmes sem se še nekajkrat podpisal. Nato sem hitro napisal sporočilo:
'Kako se imaš, lepotička? Mi se tukaj še vedno podpisujemo. Upam, da ti počneš kaj bolj zanimivega. Harry xoxo'
Poslal sem sporočilo. Nato sem se spet posvetil oboževalkam. Kmalu je moj telefon zapiskal, ker sem dobil sporočilo:
'V redu sem. Ravno sem v Starbucksu z Lauren in se pogovarjava o vašem koncertu. Ali je vrsta za podpise še dolga? Emily xoxo'
Sam pri sebi sem se nasmehnil. Čeprav smo fantje govorili, da bi šli na zmenek tudi z kakšno našo oboževalko, si nisem mislil, da bom to ravno jaz. No, sicer še nisem šel na zmenek z njo.
'Lepo se imejta v Starbucksu. Vrsta je še zelo dolga, mene pa je že začela boleti roka. Harry xoxo'
»Kaj za vraga delaš Harry?« me je tiho vprašal Lou.
»Ah, nič,« sem hitro odgovoril. Spet nekaj podpisov, ko spet zapiska telefon.
'Pa piši z levo. Morda pa bi moral začeti trenirati prste. Em xoxo'
Em je očitno krajše za Emily. Ljubko. Hitro sem napisal novo sporočilo:
'Nisem Niall, da bi pisal z levo. Veš kakšen zmazek bi nastal, če bi pisal z levo? Trening za prste, praviš… Moram malo premisliti… Harry xoxo'
»S kom si dopisuješ?« me je spet tiho vprašal Lou. Očitno je opazil.
»Z nikomer,« sem rekel.
»Ah, kar sam s sabo, ali kako? Povej s kom!«
»Sama radovednost te je prijatelj.«
»To sem pač jaz. Povej zdaj, s kom si dopisuješ!«
»Z Emily.«
»Ali si že uspel dobiti njeno številko?!«
»Huh, očitno.«
»Torej, bomo kmalu priča novemu parčku?«
»Ne vem.«
Telefon mi je spet zapiskal. Lou mi je pomežiknil in se spet začel podpisovati.
'Jaz sem levičarka. Tudi pri meni bi nastal zmazek, če bi pisala z desno. Z Len ravno zapuščava Starbucks. Em xoxo'
»Kdo je Len?« sem se vprašal.
»Krajše za Lauren,« je povedal Lou. Ups, očitno sem se tisto prej vprašal precej glasno.
»Kako pa si to izvedel?«
»Liam mi je povedal.«
»In kako je to izvedel on?«
»Niall mu je povedal.«
»Kako pa je …«
»Vprašal ju je.«
Prikimal sem. Nato sem se hitro podpisal na nekaj listov, nato pa spet napisal sporočilo:
'Vesela novica! Vrsta je vedno krajša. Morda še kakšno uro pa konec. Kaj praviš, da bi potem šla v kino? Harry xoxo'
No, očitno sem jo ravno povabil na zmenek. Spet sem se malo posvetil podpisovanju. Tokrat je trajalo malce več časa, da je telefon ponovno zapiskal.
'Kaj pa vem… Em xoxo
Seveda bo šla! Če ne bo hotela sama, bom jo jaz privlekla ven in jo privezala na tebe, če ne bo šlo drugače! Pozdravi fante. Len xoxo P.S.: Em bi z veseljem šla ven s tabo, samo sramežljiva je'
Len večno ti bom hvaležen za tole! Uredil bom, da bo lahko šla na zmenek z enim od fantov.
'Dobro se vidiva. Harry xoxo'

.
*Emily*

»Len, ne bom šla z njim na zmenek!« sem vzkliknila. Bili sva doma.
»Seveda boš šla! Le zakaj ne bi?« je bila neizprosna Len.
»Osramotila se bom. Spotaknila se bom, nekaj izpustila iz roke ali kaj pozabila!«
»Zaradi njegova bližine. Nič takšnega.«
»Da ne? Zvezdnik je! Jaz pa sem samo navadna najstnica, ki se bo z nečim osramotila! Pa še govoriti bom pozabila!«
»Torej ti je všeč. Pridi, poiskali bova primerno obleko zate.« Len me je prijela za roko in me začela vleči proti moji sobi.
»Saj lahko grem sama,« sem se vdala. Len se je zmagoslavno nasmehnila in spustila mojo roko. Odšli sva v mojo sobo in začeli brskati med mojimi oblačili.
.
(…uro pozneje…)

Bila sem pripravljena. Z Len sva našli primerno oblekico, nato pa sem si še uredila frizuro in podobno. Len je že prej poklicala taksi in že sva se peljali proti kinu. Pred parkom, malo pred kinom, je Len prosila taksista naj ustavi.
»Saj ti lahko zaupam, kajne?« me je vprašala.
»Seveda,« sem prikimala.
»Peljite jo do kina, tudi če bo nasprotovala,« je Len naročila taksistu, jaz pa sem zavila z očmi.
»No, adijo in lepo se imej!« se je poslovila.
»Adijo in se vidiva pozneje!«
Stopila je iz taksija in zaprla vrata. Taksi je odpeljal, Len pa mi je pomahala. Prispela sem do kina. Taksistu sem plačala in stopila iz taksija. Ozrla sem se po parkirišču in ga zagledala. Tudi on me je zagledal in že je hodil proti meni.
»Očitno ukrep, da bi te Len privezala name ne bo potreben,« je rekel Harry in se očarljivo nasmehnil.
»Hojla Harry,« sem rekla in rahlo zardela. »Ne, mislim, da ne.«
»Škoda, bilo bi mi všeč,« je pripomnil Harry in mi pomežiknil. Ob tem pa sem res zardela.
»Pridi, greva noter,« je rekel Harry in odšla sva v notranjost. Harry, ki je bil zakrinkan, je kupil karte, nato pa še sok in pokovko. Odpravila sva se proti dvorani. Harry mi ni želel izdati, kateri film bova šla gledati. Rekel je, da je presenečenje. V dvorani sva sedela čisto v zadnji vrsti. In sedela sva tako blizu drug drugemu!
Film se je začel. Romantična komedija. To pa bo še zanimivo.

.
*Lauren*

»Tako, misija spraviti Em na zmenek s Harryjem uspela,« sem rekla sama sebi in začela hoditi proti domu. Še prej pa sem šla skozi park. Opazovala sem tlakovce na tleh in si nekaj tiho požvižgavala. Nenadoma sem se v nekoga zaletela in padla po tleh. Morala se bom naučiti gledati okoli sebe. Saj se spomnite, da sem se zadnjič zaletela v Marcusa.
»Oh oprostite, nisem vas videla,« sem rekla.
»Je že dobro,« se je oglasila oseba z zelo znanim glasom in mi ponudila roko, da bi mi pomagala vstati. Ko sem spet bila na nogah, sem si podrobneje ogledala osebo v katero sem se zaletela. Šilt kapa, kapuca in sončna očala. Kriminalec? Ne, nobenega kriminalca ne poznam, da bi mi bil njegov glas znan. Zvezdnik? Čakaj malo! Oseba si je snela sončna očala.
»Niall?! Kaj pa ti tukaj?« sem vzkliknila, ko sem zagledala njegove modre oči.
»Ššš,« me je utišal Niall. »Saj ne rabijo vsi vedeti, da sem tukaj,« je še dodal in si spet nataknil sončna očala.
»Kaj pa ti tukaj?« sem ga tiše vprašala.
»Isto bi lahko jaz vprašal tebe.«
»Ah, nehaj filozofirati. Če pa te že zanima, Em je šla na zmenek s Harryjem in sem morala preveriti, če je prišla tja. Sicer nisem šla čisto do kina, ampak do sem. Nato pa sem se zaletela vate.«
»Zanimivo. Harry je vsem povedal, da gre ven z Em. Čeprav ni hotel, ko smo ga vprašali. Ampak nato je prišel do nas in nam povedal.«
»No, če dovoliš bi zdaj šla. Kmalu bo tema in takrat bi rada bila doma,« sem rekla ter se obrnila, da bi šla.
»Počakaj!« je vzkliknil Niall in me prijel za roko. Začutila sem elektriko. Čudno… Hitro sem se obrnila, da bi me spustil.
»Po temi nočem tavati okoli,« sem rekla. »Tudi ne znajdem se tako dobro tukaj po Londonu.«
»Spremljal te bom domov,« se je ponudil Niall.
»No, prav,« sem privolila. V bistvu mi je bil všeč, da sem lahko še malo ostala z Niallom. Kaj?! Ne morem uživati v družbi drugega fanta, če mi je všeč Marcus! Ali pač.
»Torej, povej mi kaj o sebi,« je rekel Niall, ko sva se počasi odpravila iz parka.
»No, hmmm… Moj oče je Španec, zato ga kličem papá, to moraš vedeti. Odličen kuhar je! Tudi mene je naučil kuhati,« sem povedala.
»Res? Dobra novica.«
Šele zdaj sem se spomnila, da Niall ves čas jé. Le kako sem lahko pozabila?!
»Ne bom kuhala pozne večerje,« sem ga obvestila.
»Oh, daj no,« je rekel, me pogledal in naredil puppy face. Bil je tako ljubek. Kaj pa govorim?! A mi ni všeč Marcus? »Em in Harryja verjetno še nekaj časa ne bo. Če bosta pa še kaj delala, pa ju tako ne bo vso noč.«
»Nočem, da moja prijateljica spi z zvezdnikom, ki jo bo naslednji dan zapustil!« sem se zgrozila. Z Niallom se je bilo pogovarjati, tako, kot s starim prijateljem.
»Harry ni tak,« je rekel Niall.
»Le kdo izmed vas pa se ponaša z rekordom 6 ali 7 žensk v postelji,« sem zamrmrala sama sebi, ampak Niall me je vseeno slišal.
»Aja, no to…« je začel. »Ah, ne bom ti razlagal Harryjevih osebnih stvari. Sama ga vprašaj.«
»Kot, da mi bo povedal.«
»Ne, res ti ne bi,« je rekel Niall in zmajal z glavo. Oba sva se zasmejala in se spogledala. Nenadoma sem začutila metuljčke v trebuhu. Spet sem pogledala Nialla, ki se je še vedno smehljal. Njegov nasmeh mi je bil tako znan. Vsi njegovi gibi so bili. Sem res v bistvu ves čas gledanja posnetkov o One Direction posvetila predvsem gledanju Nialla? Mi je bil Niall všeč?
»Od kod si? Mislim, da nisi od tukaj. Brez zamere, ampak imaš malo drugačen naglas,« je moje razmišljanje prekinil Niall.
»Iz Slovenije sem.«
»Kje je to?«
»Ah, majhna državica v Evropi,« sem pojasnila. Ves čas do doma sva se sproščeno pogovarjala. Večinoma o meni. Ugotovila sem, da vem presenetljivo veliko stvari o Niallu. V bistvu vse. No, vem, da mora vsak Directioner vedeti vse o 1D fantih. Tudi jaz vem vse o njih, a o Niallu vem res čisto vsako podrobnost. Kmalu sem ga začela dopolnjevati pri stavkih. Točno sem namreč vedela, kaj bo povedal.
Kmalu sva prispela do doma. Em in Harry še ni bilo.
»Torej, lahko vstopim?« me je vprašal Niall.
»Emina hiša je,« sem povedala. »No prav, vstopi.«
Niall je vesel stopil v hišo. Snel si je sončna očala, kapuco in kapo. Tako sem ga lahko videla v obraz, kot sem ga sicer že neštetokrat prej. Ampak tokrat sem ob pogledu njegovih modrih oči, spet začutila metuljčke v trebuhu.

.
*Niall*

Len me je opazovala, ko sem si snel sončna očala, kapuco in kapo. Bila je nekje v svoji mislih. Pomežiknil sem ji. Rahlo je zardela.
»Torej,« sem začel, »mi boš pokazala, kako dobro kuhaš?«
»Lahko,« je prikimala. »Imaš kakšno posebno željo?«
»Ne. Sama se odloči.«
»Pridi, pomagal mi boš,« je rekla, me prijela za roko ter me za sabo potegnila v kuhinjo. Ko se me je dotaknila, me je spreletel prijeten srh.
»Ne znam kuhati,« sem jo obvestil.
»Se boš pač naučil,« je skomignila z rameni. Od nekod je na pult dala krompir.
»Olupi ga, umij in daj v tisto posodo tam. Nato pa počakaj na navodila,« mi je naročila. Poslušno sem storil, kar je rekla.
»Sedaj pa ga daj kuhati. To boš pa menda znal, kajne?«
»Ja, to pa bom znal narediti,« sem prikimal. Krompir sem dal kuhati.
Tako sva skupaj pripravila pozno večerjo. Pire in piščanca.
»A lahko še malo ostanem?« sem jo vprašal, ko sem ji pomagal pospraviti mizo.
»Oh, prav. Ostani,« je rekla.
»Kaj bova delala?« sem jo vprašal. »Lahko bi gledala televizijo.«
»Okej,« se je strinjala. »Kdo je prvi na kavču!«
Kot otroka sva stekla v dnevno sobo in se vrgla na kavč. Pristala sva tako, da je bila ona na meni. Hitro se je umaknila. Sedla sva na vsak svoj konec kavča. Prižgal sem televizijo. Preklapljal sem med programi.
»Samo ta film je,« sem rekel in pustil na neki grozljivki. »Razen, če želiš gledati politične zadeve.«
Tako sva gledala grozljivko, ki je postajala vedno bolj grozljiva. Zunaj pa je bila že tema. Nenadoma sem začutil, da se je Len tresla in ni bila več na drugi strani kavča, ampak čisto ob meni. Previdno sem jo z roko objel čez ramo in stisnil k sebi. Ni se upirala.
30. september 2012
I love u :*
I love u :*
awh nexštii!
30. september 2012
Neext < 33
01. oktober 2012
next
01. oktober 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg