Forum
Okej ammm js sm tuki pisala že velik zgodbic ampak zdej že zlooo dolgo nism nobene objavla in sm se odločla da mogoč bi biu pa čas da spet kej nardim. Tole bo zgodba o fantu Jakeu z naslovom A bed of roses (Postelja iz vrtnic), vsebine ne izdam, potrudla se bom vsaj enkrat tedensko nadaljevat (poleti mogoče tut vsak dan), vesela sm pa tut razno raznih kritik Če bi radi meli zraven še fotke povejte

------------------------------------------------------------
''Ne, ne, ti- ti ne razumeš. Razumeš?'' je Jake zajecljal, Chris pa se mu je le zarežal. ''Ljubezni nikoli nisem razumel. Mislim, da je tudi nikoli ne bom.'' Jake je globoko vdihnil in se vrgel na svojo posteljo. Njegov najboljši prijatelj ni imel niti najmanjšega pojma o tem, kar mu je govoril. ''To ni ljubezen. Seveda pa tega ti ne moreš vedeti, ker nisi bil nikoli v podobni situaciji.'' Za nekaj sekund je utihnil, nato pa pogledal proti Chrisu, ki je ravno vstal in se napotil proti vratom njegove sobe. ''Domov moram. Reši te svoje ljubezenske težave, prav?'' Še enkrat se je nasmehnil in zapustil sobo. Jake je ležal v tišini, da bi slišal kdaj bo Chris zapustil hišo. Šele ko ga je videl oditi z dovoza je vstal in s stene snel sliko, s tem pa razkril čustva, ki jih je že eno leto izlival na bledo modro steno. Kot že premnogokrat je vzel škarje, jih razprl in z njimi potegnil po steni, da se je barva krušila, ostala pa je le globoka sled. Zadrževal je vroče solze, ni jim želel pustiti na plano, a so vseeno našle pot in polzele po njegovih rožnato obarvanih licih. Tiho je zahlipal in s pestjo močno udaril v steno. Želel je kričati, želel je povedati kaj čuti, a kaj, ko ni čutil ničesar, le močno bolečino v prsih in praznino v srcu.
07. maj 2014
Razprl je roko v kateri je držal škarje in pustil, da so padle na tla, nato pa se je še sam sesedel obnje. »Ne gre za ljubezen…« je zašepetal samemu sebi in objel svoja kolena. Še enkrat je zahlipal, tokrat glasneje. »Pozdravljena, Tema, moja stara prijateljica,« je spet zašepetal in se iznenada pomiril. Ni več jokal, ni več hlipal, slišati je bilo le še njegovo plitko dihanje. Glavo je naslonil ob steno in za nekaj trenutkov molče strmel v strop svoje sobe. Tiste sobe, ki se mu je kot majhnemu fantku zdela velika in svetla, ves njegov svet, v katerem je lahko bil to, kar si je sam želel, zdaj pa je v njej videl le sivino in žalost.
Pred sabo je iztegnil roko in s prsti drsel po bledi koži. Spraševal se je, če je vredno. Če je življenje, to težko, sivo življenje sploh vredno boja. Utrujala ga je že sama misel na to, da ima pred sabo še vse življenje, da ima pred sabo še toliko bitk, v katerih naj bi zmagal. Sunkovito, kakor blaznež je vstal, pograbil dnevnik in se spet sesedel ob steno. Zaprl je oči, nekajkrat globoko vdihnil, nato pa odprl dnevnik na prazni strani. V zgornji kot je zapisal datum. 17. november 2013. Bilo je točno eno leto odkar so se njegovi veseli, kratki zapisi in opisi dni prelili v mučne, žalostne povedi, ki so iz dneva v dan postajale daljše, bolj depresivne in globlje. Minevalo je točno eno leto dni, odkar je prvič zapisal, da mu ni dobro, da življenje ni vredno vsega trpljenja.
S tresočo roko je zapisal: »Shakespeare se je motil. Biti ali ne biti. To je vprašanje, je rekel. Pa ni. Resnično vprašanje je, če je vredno živeti, če je vredno trpeti, ko pa na koncu vedno umremo. Mislim, da ni. Opazujem ptice. Tako so svobodne, a vseeno so ujete. Ujete so v svetu laži in prevar, kjer prijaznost ne pomeni NIČ, ljudje pa bi dali vse, za zunanjo lepoto. Vse, da bi bili sprejeti. Ni vredno. Ni vredno biti suženj sveta, katerega ne moremo spremeniti.«
Globoko je vdihnil in pustil, da ga mrzel zrak, ki je prihajal skozi odprto okno rezal v pljuča. Z zaprtimi očmi si je želel, da bi bil lahko drugje. Da bi živel življenje, v katerem ne bi bilo tako. Da ne bi sovražil sebe.
»Jake?« Iz misli ga je prebudil očetov glas. Hitro je spravil dnevnik in sedel na posteljo s knjigo v roki. Vrata so se škripaje odprla, skoznje pa je pogledala glava z razmršenimi sivimi lasmi in prijaznimi temno rjavimi očmi.
22. maj 2014
kull nexxt
12. september 2016
vm da sm pozna like lo
12. september 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg